ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/4, 407, 407/1-1, 407/5. KZ člen 47, 47/2-2, 48, 48/1.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - upravičeni predlagatelj - javna seja - zahteva za izredno omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - zapor ob koncu tedna - vikend zapor
Po petem odstavku 407. člena ZKP sta upravičenca do predloga za spremembo pravnomočne sodbe državni tožilec ali obsojenec oz. obsojenka. Pomeni, da sprememba pravnomočne sodbe ni odvisna le od predlogov zadnjih dveh, ampak tudi od državnega tožilca kot njune nasprotne stranke.
Pri tako imenovani nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP so zaradi pravnomočnosti sodb upoštevane le okoliščine iz teh sodb. Kasneje nastale okoliščine so bile včasih podlaga za zahtevo za izredno omilitev kazni, ki kot izredno pravno sredstvo ni več predvideno. Uveljavljani izpodbojni razlog nepravilne odločbe o kazenski sankciji je tako brezpredmeten in brezpredmeten je tedaj, ko je obrazložen z okoliščinami, ki so v zvezi s samim izvrševanjem kazni, kar vse je predmet drugih postopkov.
ZPIZ člen 44, 44/1, 46.. ZLPP člen 18, 24, 25.. ZTPDR člen 49.. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 43, 49.. ZDR-1 člen 126.
matična evidenca - dopolnitev, poprava in izbris podatkov - lastninsko preoblikovanje - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic
Oba obravnavana zneska izplačil se vštejeta v pokojninsko osnovo in posledično ni nobene podlage za izbris podatkov iz matične evidence. Oba obravnavana zneska sta bila izplačana kot del plač, plačani pa so bili tudi prispevki. Pomeni, da je z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom nezakonito izrečeno, da se obravnavani podatki brišejo iz matične evidence zavarovancev, zato je z izpodbijanim ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljen.
Določilo o poskusnem delu v kasnejši pogodbi o zaposlitvi ni nično, če gre na podlagi kasnejše pogodbe o zaposlitvi za opravljanje vsebinsko drugačnega dela in da okoliščina, da je bila predhodno tožnica zaposlena na hierarhično višjem delovnem mestu, sama po sebi ni bistvena, temveč je bistven obseg nalog na novem delovnem mestu v primerjavi s predhodnim delovnim mestom.
ZMEPIZ-1 člen 31, 31/1, 78, 79, 82.. ZPIZ-2 člen 6, 13, 13/2, 16, 18, 18/3, 22, 130, 177, 177/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - status študenta - poslovodenje - družbeništvo
Zavarovanje iz 18. člena ZPIZ-2 se po 177. členu ZPIZ-2 ne vzpostavi le za nazaj, temveč glede na izrecno določbo 3. odstavka 18. člena ZPIZ-2 šele ob pogoju, da oseba ni zavarovana po kateri drugi podlagi iz 14. do 17. ter 19. ali 25. člena ZPIZ-2. Po stališču pritožbenega sodišča enako velja tudi, če obstoji pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje po drugi podlagi, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena. Če obstoji zavarovanje po drugi podlagi, ki je ob izpolnjenih pogojih nastalo ex lege, čeprav ni bila vložena prijava zavarovanje, zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 ni moglo nastati, saj je izključeno z obstojem druge zavarovalne podlage.
Čeprav je tožnica v letu 2016 in 2017 opravljala študentsko delo in od plačila plačevala tudi prispevke, pogoji za zavarovanje na temelju 18. člena ZPIZ-2 sploh niso bili izpolnjeni, saj je bilo zavarovanje po tej podlagi zaradi sočasnega družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda, ki je podlaga za prednostno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, izključeno. Ker torej tožnica od 1. 4. 2017 dalje ni bila vključena v obvezno zavarovanje po nobeni podlagi, sočasno pa je bila od 14. 12. 2015 do 25. 4. 2017 družbenica in poslovodja zasebnega zavoda, je imel toženec v 37. členu ZPIZ-2B podlago za ugotovitev lastnosti zavarovanca na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 do 25. 4. 2017.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023084
KZ-1 člen 57, 57/3.. ZKP-UPB8 člen 506, 506/4.
pogojna obsodba - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe
Za izpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe v navedeni pravnomočni sodbi ne obstajajo zakonski pogoji. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo, čeprav dodatni pogoj nima podlage v nobenem pravnem naslovu, niti v navedeni pravnomočni sodbi niti zahtevek ni bil prisojen v posebni pravdi. Ker torej izpodbijana sodba o preklicu pogojne obsodbe temelji na neizpolnitvi dodatnega pogoja, glede katerega oškodovana družba nima potrebnega pravnega naslova, jo je pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je ta posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, odpravilo.
ZPP člen 155.. ZDR člen 130, 130/1.. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 4, 4/2.
izplačilo dnevnic - odločitev o pravdnih stroških - povračilo stroškov na službeni poti - zasebni sektor - bivališče pravdnih strank in pooblaščencev
V spornem času (december 2011 – maj 2015) nista več veljali Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (odpovedana 30. 6. 2006) in Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (odpovedana 31. 1. 2003). Zneske, ki se niso vštevali v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, med katerimi so tudi zneski dnevnic, je določala še vedno veljavna Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta v drugem odstavku 4. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, kot ga določa predpis Vlade RS, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, v konkretnem primeru Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Ne drži torej pritožbena navedba tožene stranke, da ta uredba ne more veljati za zasebni sektor, četudi iz njenega prvega člena izhaja, da se praviloma nanaša na javni sektor. Sodišče prve stopnje je tožniku po tej podlagi utemeljeno priznalo vtoževano razliko dnevnic.
odškodninska odgovornost delavca - direktor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo koliko glasov je imel toženec in ali je glede na število vseh glasov pri sporni družbi, imel toženec dejansko večino pri tožeči stranki, ki mu je omogočala sprejemanje bistvenih odločitev glede poslovanja, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imel toženec večino vseh glasov pri tožeči stranki, bo moralo preveriti tudi pravilnost izračuna višine izplačane razlike v plači tožencu, upoštevajoč 342. člen Obligacijskega zakonika.
ZPP člen 339, 339/2. ZZZDR člen 51, 51/1, 51/2, 59/1, 59/2.
skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno pristopilo k ugotavljanju okoliščin, ki so pravno odločilne za določitev deležev na skupnem premoženju bivših zakoncev oziroma izvenzakonskih partnerjev, je pa pritrditi toženki, da dejstev, na podlagi katerih je mogoče sprejeti zaključke o denarnih in nedenarnih prispevkih bivših izvenzakonskih partnerjev k ustvarjanju in ohranjanju skupnega premoženja, ni ugotovilo popolno, obenem pa tudi materialnega prava (2. odstavka 59. člena ZZZDR) pri vrednotenju prispevkov obeh pravdnih strank ni uporabilo v celoti pravilno, saj je izostala ocena oz. primerjava posameznih prispevkov obeh pravdnih strank, ki vplivajo na velikost deležev na skupnem premoženju.
ZTLR člen 49, 49/1, 54.. SPZ člen 213, 213/1, 214, 217, 218.
stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - namen stvarne služnosti - uporaba vrta
Možnost izrabe vrta (tako v smislu pridelave povrtnin in sadja, kot tudi v smislu uživanja tega prostora), lahko prispeva h kvaliteti življenja tožnika in njegove družine, ni pa možnost izrabe vrta tožniku potrebna zaradi tega, ker bi mu bilo s tem omogočeno lažje izvrševanje lastninske oblasti na stanovanju kot gospodujoči nepremičnini. Namen in smisel stvarne služnosti je namreč v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospoduoči nepremičnini.
Tožnica je s toženo stranko sklenila še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 30. 6. 2015, in sicer za čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, kar pomeni, da je upravičena do dodatka na osnovno plačo po tretjem odstavku 73. člena ZJU, ki je bil določen za delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas - za čas projektnega dela. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica v letu 2017 s pravnomočno sodbo uspela s transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kot je materialnopravno zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Odločilno je, da tožnici 20 % dodatek na osnovno plačo pripada, ker je sklenila in opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, po kateri ji ta dodatek pripada.
Ker na podlagi določb sodne poravnave ni moč sklepati, da je tožnica v pravdi uspela, na tožena na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ni moč prevaliti plačila sodne takse, plačila katere je bila tožnica oproščena. Iz sodne poravnave ne izhaja, da bi stranki izrazili voljo z namenom, da bo strošek sodne takse, ki bi ga bila sicer dolžna kriti tožnica, kril toženec.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022842
KZ-1 člen 257, 257/5, 259, 259/1. ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1-1, 277/1-4, 402, 402/5, 437.
lastnost oškodovanca - oškodovanec kot tožilec - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
V skladu s šesto alinejo 144. člena ZKP je oškodovanec tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Sodišče mora vselej po uradni dolžnosti paziti na to, ali ima oseba, ki je prevzela pregon, lastnost oškodovanca, saj gre za bistveno predpostavko za uvedbo kazenskega postopka.
Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.
ZDSS-1 člen 31.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 125/1.
uporaba zakona - zavrženje revizije - prehodne in končne določbe
Le prvotna sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, medtem ko je bila sodba sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izdana po 14. 9. 2017. Zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom in s tem vprašanje dovoljenosti revizije rešuje po določbah ZPP, ne pa po določbi 31. člena ZDSS-1, ki ne velja več, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. ZKZ-73 člen 30, 37, 39.
pokojninska doba - starostno zavarovanje kmeta
Pogoji za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo so tako naslednji: kmet se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot s svojim edinim ali glavnim poklicem; kmet je bil zavezanec za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; morali so biti plačani vsi prispevki iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.
Tožnik ne izpolnjuje niti pogojev iz 165. člena ZPIZ/83, po katerem se v pokojninsko dobo zavarovancu iz 10. in 11. člena tega zakona - prevzemnik kmečkega gospodarstva, kot zavarovalna doba všteva tudi čas opravljanja kmetijske dejavnosti, saj mora biti oseba ob vložitvi zahteve zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica. S strani sodišča prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik ob vložitvi zahteve zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ne pa na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ter tako ne izpolnjuje že prvega izmed komulativno določenih pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83.
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izrek nasprotuje sam sebi
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poneverbe, ki se v konkretnem primeru kaže v protipravni prilastitvi zaupanega denarja, je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe konkretizirano s tem, da si je obdolženec prilastil denar, ki ga je prejel kot kupnino za posamezne avtomobile, kot so navedeni v izreku ter denar, ki ga je prejel od v izreku navedenih oseb kot aro, v obeh primerih pa je za vsako izvršitveno ravnanje konkretiziran tudi znesek, ki naj bi si ga s posameznim izvršitvenim ravnanjem prilastil, zato po stališču pritožbenega sodišča ni potrebno, da bi opis vseboval še dodatne navedbe o posameznih dnevih, ko so mu stranke izročile denar, za kar se zagovornik v pritožbi neutemeljeno zavzema. Zadošča namreč, da so ta dejstva navedena in obrazložena v razlogih izpodbijane sodbe. Te razloge pa zagovornik v izpodbijani sodbi utemeljeno pogreša.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. KZ-1 člen 29, 158.. OZ člen 136, 136/1, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - razžalitev - razsodnost - alkoholiziranost - actio libera in causa - izvedensko mnenje - sodna razveza - denarno povračilo
Sankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t. i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda).
Res je, da 131. člen ZDR-1 v 131. členu določa, da se regres za letni dopust izplača v enkratnem znesku, vendar izplačilo ni nezakonito, če delodajalec izplača regres v več obrokih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022753
ZKP člen 18, 18/1, 285a. KZ-1 člen 191, 191/1.
načelo proste presoje dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - prepozen dokazni predlog - oprostitev obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - kaznivo dejanje nasilja v družini
Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče postopalo tudi, ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče Š. F., tako svojo odločitev pa je v točki 5 izpodbijane sodbe tehtno obrazložilo. Pri tem je utemeljeno izpostavilo, da že iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe (na katerega se oškodovanka sklicuje v svoji izpovedbi) izhaja, da se je oškodovanka po pomoč zatekla h kolegici, navedeni dokazni predlog pa je bil nato podan šele na glavni obravnavi dne 13. 12. 2018, torej po opravljeni preiskavi in predobravnavnem naroku, zaradi česar je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je dokazni predlog prepozen (285a. člena ZKP), ob tem pa oškodovanka, navkljub svoji izrecni zavezi, da bo v roku sporočila naslov priče Š. F., tega ni storila.