V obravnavanem primeru za predlagalni delikt oziroma za kazenski pregon, kjer predstavlja predlog oškodovanca za kazenski pregon procesno predpostavko. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno dne 4. 4. 2015, ko oškodovanec, ki je bil rojen dne 24. 7. 2000, še ni bil star šestnajst let, ko bi lahko, skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZKP, predlog za kazenski pregon vložil tudi sam. Po določbi prvega odstavka 54. člena ZKP za mladoletnike in osebe, ki jim je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, poda predlog oziroma vloži zasebno tožbo njihov zakoniti zastopnik, to je starši ali pa skrbnik, v primeru, da je bil oškodovancu sploh postavljen. V konkretni kazenski zadevi je kazenski postopek, sprva po obtožnem predlogu zoper obdolžena J. F. in M. R. zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, stekel na podlagi kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon, ki ga je dne 20. 4. 2015 vložila M. C., socialna delavka v Vzgojnem zavodu X. Na glavni obravnavi dne 18. 5. 2016 pa je državna tožilka tisti del obtožnega predloga, ki se nanaša na M. R., umaknila, na glavni obravnavi dne 8. 12. 2016 pa obdolženemu J. F. očitano kaznivo dejanje spremenila v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. V taki procesni situaciji pa je postal predlog oškodovanca ali njegovega zakonitega zastopnika za kazenski pregon nujna procesna predpostavka. Iz spisovnega gradiva je sicer razvidno, da je predlog za kazenski pregon vložila socialna delavka M. C. s soglasjem direktorice oziroma ravnateljice L. Z., ki pa ni upravičena opraviti tega procesnega dejanja, saj ne more biti oškodovančeva zakonita zastopnica, in je sodišče prve stopnje s tem, ko je štelo, da je ta procesni moment podan, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Stanje stvari, razvidno iz spisovnega gradiva, pa ni dopuščalo spremembe izpodbijane sodbe. Nikakršnega dvoma namreč ni o tem, da oškodovanec zakonitega zastopnika ima, in sicer očeta L. M.. Sodišče prve stopnje je sicer slednjega povabilo na glavno obravnavo, vendarle pa s tipskim vabilom za oškodovanca. V njem je sicer navedeno, da je bil L. M. vabljen kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca, ni pa bil poučen o tem, zakaj ga sodišče sploh vabi oz. o njegovem položaju in pravicah, ki jih kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca ima. Zato je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje v razveljavitvenem sklepu dalo navodilo, da kot prava neukemu zakonitemu zastopniku mladoletnega oškodovanca v spremnem dopisu, priloženemu vabilu na glavno obravnavo, njegovo procesno situacijo podrobneje obrazloži, predvsem v smislu pomena danega soglasja k vloženemu predlogu za kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je v skladu z navodili pritožbenega sodišča oškodovančevemu očetu poslalo navedeni spremni dopis, oškodovančev oče pa je v danem roku osmih dni podal predlog za pregon (dne 6. 7. 2017). S tem je ta procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja izpolnjena. Drugačna subjektivna pravna stališča zagovornika v pritožbi niso sprejemljiva. Zato očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026078
ZKP člen 129a.. KZ-1 člen 86.
nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - ponovitvena nevarnost
Pri nadomestitvi izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna ne gre za vprašanje ponovitvene nevarnosti obsojenca, pač pa predvsem za vprašanje, ali so izkazane okoliščine, ki omogočajo oceno, da je obsojencu mogoče zaupati, da bi bil alternativen način izvršitve zaporne kazni smotrn in učinkovit.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodatno izvedensko mnenje - kontrolno izvedenstvo
Glede na obrazloženo, ko je sodišče upravičeno zavrnilo zahtevo toženca za predložitev testov, ter ob dejstvu, da izvedensko mnenje tudi ni edini in odločilen dokaz, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni potrebno izvesti dokaza z drugim izvedencem, torej kontrolnega izvedenstva.
Tožnik v predmetnem sodnem sporu ni navajal nobenih konkretnejših dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Tudi v pritožbi zgolj navaja, da ni bil izbran zaradi svoje starosti. Priče, ki so sodelovale v natečajni komisiji, so zanikale takšne navedbe tožnika, sodišče prve stopnje pa je ob ugotovitvi, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje, navedbam tožene stranke, ki je na tak način ustrezno dokazovala negativno dejstvo (da tožnika ni neenako obravnavala zaradi njegove starosti), sledilo. Zgolj dejstvo (ob odsotnosti ostalih dejstev ali indicev), da je bil izbrani kandidat mlajši od tožnika, ne dokazuje, da je bil tožnik diskriminiran na podlagi starosti.
ZTLR člen 49, 49/1, 54.. SPZ člen 213, 213/1, 214, 217, 218.
stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - namen stvarne služnosti - uporaba vrta
Možnost izrabe vrta (tako v smislu pridelave povrtnin in sadja, kot tudi v smislu uživanja tega prostora), lahko prispeva h kvaliteti življenja tožnika in njegove družine, ni pa možnost izrabe vrta tožniku potrebna zaradi tega, ker bi mu bilo s tem omogočeno lažje izvrševanje lastninske oblasti na stanovanju kot gospodujoči nepremičnini. Namen in smisel stvarne služnosti je namreč v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospoduoči nepremičnini.
Vložnica ni ravnala v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi, saj ni predložila zahtevane dokončne odločbe (vložnica je dokončno odločbo predložila v pritožbenem postopku). Vložnica tako ni ravnala v skladu s sklepom prvostopenjskega sodišča o popravi in so jo doletele sankcije določene v petem odstavku 108. člena ZPP.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024439
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZVZD-1 člen 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - glavni izvajalec - gradbeni podizvajalec - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč
V obravnavani zadevi je bila prvo tožena stranka izvajalec del, medtem ko je bila drugo tožena stranka, ki je bila tožnikov delodajalec, podizvajalka za posamezne segmente del na posameznem sklopu del, za katerega prvo tožna stranka ni imela kapacitet. Za izvajanje teh del sta prvo in drugo tožena stranka sklenili pogodbi za izvajanje del, ki pa je veljata le v razmerju do teh dveh strank. Tožnik tako ni opravljal dela za prvo toženo stranko, ampak za drugo toženo stranko, ki je bila podizvajalec del za prvo toženo stranko. Prvo tožena stranka zato v razmerju do tožnika ni mogla predstavljati delodajalca.
Sodna praksa kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo (brezplačno) družinski člani. Pomoč in nega, ki jo je tožniku nudila žena, vsekakor presega običajno pomoč in skrb med zakoncema, stanje, zaradi katerega je tožnik potreboval tujo nego in pomoč, pa je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, povzročila drugo tožena stranka.
Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.
ZDSS-1 člen 31.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 125/1.
uporaba zakona - zavrženje revizije - prehodne in končne določbe
Le prvotna sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, medtem ko je bila sodba sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izdana po 14. 9. 2017. Zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom in s tem vprašanje dovoljenosti revizije rešuje po določbah ZPP, ne pa po določbi 31. člena ZDSS-1, ki ne velja več, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZDR-1 člen 49, 49/4, 81.. OZ člen 86.. ZGD-1 člen 278, 278/2.. ZPPOGD člen 1, 1/1.
poslovodna funkcija - direktor - odpoved pogodbe o zaposlitvi - mirovanje pogodbe o zaposlitvi - odpoklic s funkcije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Delavec se lahko veljavno odpove pravici do mirovanja predhodne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, podobno kot se delavec lahko v novi pogodbi o zaposlitvi sporazumno dogovori za prenehanje predhodne pogodbe o zaposlitvi in ima taka določba v novi pogodbi o zaposlitvi naravo sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki ga opredeljuje 81. člen ZDR-1.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 1. člena ZPPOGD zakona, ta omejuje prejemke predsednikov in predsednic, članov in članic uprav, izvršnih direktorjev in direktoric, poslovodij in poslovodkinj ter prokuristov in prokuristk. Že iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da gre za omejitve prejemkov v času izvajanja katere izmed (taksativno) naštetih funkcij. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. S spornim aneksom so bili določeni prejemki predsednika uprave po prenehanju opravljanja te funkcije, posledično pa prejemek, določen v spornem aneksu, ne pomeni prejemka predsednika uprave, ki bi bil podvržen omejitvam iz ZPPOGD. Zato sporni aneks ni ničen niti na podlagi določb ZPPOGD, tožena stranka pa je bila pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi tožniku dolžna upoštevati dogovor iz aneksa, ki se nanaša na višino tožnikove plače. Ker tega ni upoštevala, ponujena pogodba o zaposlitvi ni bila ustrezna, zato je bilo tožniku zaradi zavrnitve njenega podpisa delovno razmerje prekinjeno nezakonito in s tem ni prenehalo.
ZST-1 člen 5, 5/1, 5/1-1, 36, 36/1, 36/2, 36/3. ZPP člen 370, 370/1, 394, 394-10.
vrnitev sodne takse - predlog za obnovo postopka - nastanek taksne obveznosti - zavrnitev predloga za obnovo postopka - razmerje med predlogom za obnovo postopka in revizijo
Pritožnica je naprej vložila predlog za obnovo postopka in potem še revizijo zoper odločbo v rednem postopku. S prvim izrednim sredstvom je bila neuspešna, z drugim uspešna. Kot nedvomno izhaja iz samih določb ZPP, gre za dva ločena postopka, ki ju je tožnica vodila. Ni mogoča razlaga, kot jo ponuja pritožnica, da zaradi uspeha z enim izrednim pravnim sredstvom, to pomeni tudi uspeh drugega (izrednega) pravnega sredstva, saj se pri obeh presojajo povsem drugi dejanski stanovi upoštevaje druge pravne podlage.
ZDR‑1 v določbah o disciplinski odgovornosti, daje sodno varstvo le delavcu in sicer v 200. členu. V 3. odstavku 172. člena ZDR-1 izrecno določa, da je sklep delodajalca o izrečeni denarni kazni, zoper katerega delavec ni zahteval arbitražnega ali sodnega varstva, izvršilni naslov, ki se izvrši po pravilih, ki veljajo za sodno izvršbo, zato lahko delodajalec na njegovi podlagi zahteva izvršbo. Glede na ugotovitev, da toženec odločitve o disciplinski odgovornosti, ki mu je bila vročena, ni izpodbijal, tožeča stranka z izvršilnim naslovom že razpolaga, zato je zaradi pomanjkanja pravne koristi tožeče stranke za vložitev tožbe sodišče prve stopnje ob uporabi določbe 1. odstavka 274. člena ZPP tožbo pravilno zavrglo.
Ker je bila pritožba nedvomno vložena po izteku pritožbenega roka, jo je tožena stranka s sklepom utemeljeno na podlagi 240. člena ZUP, kot prepozno vloženo zavrgla.
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izrek nasprotuje sam sebi
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poneverbe, ki se v konkretnem primeru kaže v protipravni prilastitvi zaupanega denarja, je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe konkretizirano s tem, da si je obdolženec prilastil denar, ki ga je prejel kot kupnino za posamezne avtomobile, kot so navedeni v izreku ter denar, ki ga je prejel od v izreku navedenih oseb kot aro, v obeh primerih pa je za vsako izvršitveno ravnanje konkretiziran tudi znesek, ki naj bi si ga s posameznim izvršitvenim ravnanjem prilastil, zato po stališču pritožbenega sodišča ni potrebno, da bi opis vseboval še dodatne navedbe o posameznih dnevih, ko so mu stranke izročile denar, za kar se zagovornik v pritožbi neutemeljeno zavzema. Zadošča namreč, da so ta dejstva navedena in obrazložena v razlogih izpodbijane sodbe. Te razloge pa zagovornik v izpodbijani sodbi utemeljeno pogreša.
odločitev o pravdnih stroških - rok za priglasitev stroškov postopka - priglasitev stroškov do konca glavne obravnave - sodna taksa za sodbo - nastanek taksne obveznosti - dodatni sklep
Stranka mora zahtevati povrnitev stroškov najpozneje do konca obravnave, ki je bila pred odločitvijo o stroških, razen, če gre za odločbo brez poprejšnjega obravnavanja (tretji odstavek 163. člena ZPP).V konkretnem primeru je bil zadnji narok pred izdajo sodbe, s katero je bilo odločeno o stroških postopka, opravljen 13. 4. 2017. Tožnica, ki ji je obveznost plačila sodne takse za sodbo nastala že 20. 6. 2013, bi morala zato najkasneje takrat zahtevati tudi povračilo takse za sodbo. Ker tega ni storila, je njen predlog, da se ji ta strošek (dodatno) prizna, prepozen in ga je treba zavreči.
ZPP člen 155.. ZDR člen 130, 130/1.. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 4, 4/2.
izplačilo dnevnic - odločitev o pravdnih stroških - povračilo stroškov na službeni poti - zasebni sektor - bivališče pravdnih strank in pooblaščencev
V spornem času (december 2011 – maj 2015) nista več veljali Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (odpovedana 30. 6. 2006) in Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (odpovedana 31. 1. 2003). Zneske, ki se niso vštevali v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, med katerimi so tudi zneski dnevnic, je določala še vedno veljavna Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta v drugem odstavku 4. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, kot ga določa predpis Vlade RS, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, v konkretnem primeru Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Ne drži torej pritožbena navedba tožene stranke, da ta uredba ne more veljati za zasebni sektor, četudi iz njenega prvega člena izhaja, da se praviloma nanaša na javni sektor. Sodišče prve stopnje je tožniku po tej podlagi utemeljeno priznalo vtoževano razliko dnevnic.
ZPIZ-2 člen 27, 39a.. ZZZPB člen 20.. ZPIZ člen 202, 202/1.
delna starostna pokojnina - pokojninska doba - delavec - delovno razmerje
V spornem obdobju je bil tožnik vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje na podlagi delovnega razmerja, z zavarovalno podlago 001, kot delavec v delovnem razmerju. Torej ni bil oseba, ki bi bila dolžna obračunavati in plačati prispevke sama, saj je bil izplačevalec prispevkov za delavce delodajale. Tako bi ga bilo mogoče obravnavati le, če bi bil zavarovan na podlagi 13. člena ZPIZ/92, torej kot družbenik in poslovodna oseba. Ker pa je bil zavarovan kot delavec v delovnem razmerju, se tudi tisto obdobje, za katera niso bili plačani prispevki, v skladu s prvim odstavkom 202. člena ZPIZ/92 štejejo v pokojninsko dobo.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. ZKZ-73 člen 30, 37, 39.
pokojninska doba - starostno zavarovanje kmeta
Pogoji za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo so tako naslednji: kmet se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot s svojim edinim ali glavnim poklicem; kmet je bil zavezanec za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; morali so biti plačani vsi prispevki iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.
Tožnik ne izpolnjuje niti pogojev iz 165. člena ZPIZ/83, po katerem se v pokojninsko dobo zavarovancu iz 10. in 11. člena tega zakona - prevzemnik kmečkega gospodarstva, kot zavarovalna doba všteva tudi čas opravljanja kmetijske dejavnosti, saj mora biti oseba ob vložitvi zahteve zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica. S strani sodišča prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik ob vložitvi zahteve zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ne pa na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ter tako ne izpolnjuje že prvega izmed komulativno določenih pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83.
Ker na podlagi določb sodne poravnave ni moč sklepati, da je tožnica v pravdi uspela, na tožena na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ni moč prevaliti plačila sodne takse, plačila katere je bila tožnica oproščena. Iz sodne poravnave ne izhaja, da bi stranki izrazili voljo z namenom, da bo strošek sodne takse, ki bi ga bila sicer dolžna kriti tožnica, kril toženec.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 355, 357a.. ZVZD-1 člen 54.. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - preventivni zdravniški pregled
V obravnavani zadevi za presojo niso pomembni razlogi za napotitev, temveč vprašanje, ali je tožnica kršila obveznosti delovnega razmerja s tem, ko ni v celoti opravila zdravstvenega pregleda v skladu s spremenjeno oceno tveganja, ki jo je tožena stranka predložila v tem sporu. Pooblaščena zdravnica je toženo stranko obvestila, da ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev ne more podati, ker tožnica ni opravila vseh preiskav. Kljub dodatnemu pozivu tožene stranke tožnica ni opravila manjkajočega pregleda. Posledično pooblaščena zdravnica zanjo ni mogla izdati zdravniškega spričevala, zato je tožena stranka ravnanje tožnice utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere ji je podala pisno opozorilo.