KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022753
ZKP člen 18, 18/1, 285a. KZ-1 člen 191, 191/1.
načelo proste presoje dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - prepozen dokazni predlog - oprostitev obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - kaznivo dejanje nasilja v družini
Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče postopalo tudi, ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče Š. F., tako svojo odločitev pa je v točki 5 izpodbijane sodbe tehtno obrazložilo. Pri tem je utemeljeno izpostavilo, da že iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe (na katerega se oškodovanka sklicuje v svoji izpovedbi) izhaja, da se je oškodovanka po pomoč zatekla h kolegici, navedeni dokazni predlog pa je bil nato podan šele na glavni obravnavi dne 13. 12. 2018, torej po opravljeni preiskavi in predobravnavnem naroku, zaradi česar je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je dokazni predlog prepozen (285a. člena ZKP), ob tem pa oškodovanka, navkljub svoji izrecni zavezi, da bo v roku sporočila naslov priče Š. F., tega ni storila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00034298
ZPP člen 8, 215, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 190, 131, 131/1. SPZ člen 68. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/5.
neupravičena obogatitev - pasivna legitimacija - protipravno ravnanje - neupravičen odjem električne energije - odškodninska odgovornost
Naše pravo (131. člen OZ) sicer res določa krivdno odškodninsko odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, vendar to še ne pomeni, da oškodovancu ni potrebno zatrjevati in dokazovati prav nobene predpostavke odškodninske odgovornosti. Oškodovanec mora, da bi z zahtevkom uspel, tudi v skladu z našim pravom še vedno zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost oziroma škodljivo dejstvo, vzročna zveza in škoda). Če bo dokazal, da mu je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja odgovorne osebe (toženec) oziroma škodljivega dejstva, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, bo dokazal, da je njegov zahtevek za povrnitev škode proti odgovorni osebi (tožencu) utemeljen, ta pa se bo lahko odškodninske odgovornosti razbremenila samo, če bo zatrjevala in dokazala, da ni podana četrta predpostavka odškodninske odgovornosti, da torej za nastalo škodo ni kriva. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati prvega pogoja (prve predpostavke) za ugotovitev odškodninske odgovornosti toženca, to je njegovega protipravnega ravnanja, glede katere je na njej dokazno breme, je pravila o dokaznem bremenu uporabilo povsem pravilno, posledično pa ni kršilo določila 215. člena ZPP in ni zagrešilo smiselno zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je električna energija, ki je bila predmet neupravičenega odjema, porabljala za potrebe steklarske dejavnosti v kletnih prostorih stanovanjske stavbe, kjer ima sedež družba, zaradi česar je bila ta družba dejansko uporabnik neupravičeno odvzete električne energije, ne pa toženec kot fizična oseba.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava, ki ga predstavljajo določila o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ) v povezavi s 57. členom Splošnih pogojev, povsem pravilno zaključilo, da toženec, ki (kot fizična oseba) ni bil uporabnik električne energije, ki je bila predmet neupravičenega odjema, po tej pravni podlagi ni pasivno legitimiran.
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izrek nasprotuje sam sebi
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poneverbe, ki se v konkretnem primeru kaže v protipravni prilastitvi zaupanega denarja, je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe konkretizirano s tem, da si je obdolženec prilastil denar, ki ga je prejel kot kupnino za posamezne avtomobile, kot so navedeni v izreku ter denar, ki ga je prejel od v izreku navedenih oseb kot aro, v obeh primerih pa je za vsako izvršitveno ravnanje konkretiziran tudi znesek, ki naj bi si ga s posameznim izvršitvenim ravnanjem prilastil, zato po stališču pritožbenega sodišča ni potrebno, da bi opis vseboval še dodatne navedbe o posameznih dnevih, ko so mu stranke izročile denar, za kar se zagovornik v pritožbi neutemeljeno zavzema. Zadošča namreč, da so ta dejstva navedena in obrazložena v razlogih izpodbijane sodbe. Te razloge pa zagovornik v izpodbijani sodbi utemeljeno pogreša.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40.. ZDSS-1 člen 41, 41/1.. ZPP člen 300, 300/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - izločitev sodnika - III. kategorija invalidnosti - bolezen
Skladno s tretjim odstavkom 300. člena ZPP lahko senat odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končnem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo, da so spori o prenehanju delovnega razmerja prednostni, zato je tožbo v delu od 4. do vključno 6. točke tožbenega zahtevka razdružilo in obravnavalo ločeno.
ZDR-1 člen 49, 49/4, 81.. OZ člen 86.. ZGD-1 člen 278, 278/2.. ZPPOGD člen 1, 1/1.
poslovodna funkcija - direktor - odpoved pogodbe o zaposlitvi - mirovanje pogodbe o zaposlitvi - odpoklic s funkcije - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ustrezna zaposlitev
Delavec se lahko veljavno odpove pravici do mirovanja predhodne pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, podobno kot se delavec lahko v novi pogodbi o zaposlitvi sporazumno dogovori za prenehanje predhodne pogodbe o zaposlitvi in ima taka določba v novi pogodbi o zaposlitvi naravo sporazuma o prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ki ga opredeljuje 81. člen ZDR-1.
Kot izhaja iz določbe prvega odstavka 1. člena ZPPOGD zakona, ta omejuje prejemke predsednikov in predsednic, članov in članic uprav, izvršnih direktorjev in direktoric, poslovodij in poslovodkinj ter prokuristov in prokuristk. Že iz jezikovne razlage te določbe izhaja, da gre za omejitve prejemkov v času izvajanja katere izmed (taksativno) naštetih funkcij. V obravnavani zadevi pa ne gre za tak primer. S spornim aneksom so bili določeni prejemki predsednika uprave po prenehanju opravljanja te funkcije, posledično pa prejemek, določen v spornem aneksu, ne pomeni prejemka predsednika uprave, ki bi bil podvržen omejitvam iz ZPPOGD. Zato sporni aneks ni ničen niti na podlagi določb ZPPOGD, tožena stranka pa je bila pri ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi tožniku dolžna upoštevati dogovor iz aneksa, ki se nanaša na višino tožnikove plače. Ker tega ni upoštevala, ponujena pogodba o zaposlitvi ni bila ustrezna, zato je bilo tožniku zaradi zavrnitve njenega podpisa delovno razmerje prekinjeno nezakonito in s tem ni prenehalo.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodatno izvedensko mnenje - kontrolno izvedenstvo
Glede na obrazloženo, ko je sodišče upravičeno zavrnilo zahtevo toženca za predložitev testov, ter ob dejstvu, da izvedensko mnenje tudi ni edini in odločilen dokaz, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni potrebno izvesti dokaza z drugim izvedencem, torej kontrolnega izvedenstva.
Podana je tudi uveljavljana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov toženca, čeprav so bili napotki pritožbenega sodišča jasni.
Tožnica je s toženo stranko sklenila še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 30. 6. 2015, in sicer za čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, kar pomeni, da je upravičena do dodatka na osnovno plačo po tretjem odstavku 73. člena ZJU, ki je bil določen za delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas - za čas projektnega dela. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica v letu 2017 s pravnomočno sodbo uspela s transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kot je materialnopravno zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Odločilno je, da tožnici 20 % dodatek na osnovno plačo pripada, ker je sklenila in opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, po kateri ji ta dodatek pripada.
Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.
ZDSS-1 člen 31.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 125/1.
uporaba zakona - zavrženje revizije - prehodne in končne določbe
Le prvotna sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, medtem ko je bila sodba sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izdana po 14. 9. 2017. Zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom in s tem vprašanje dovoljenosti revizije rešuje po določbah ZPP, ne pa po določbi 31. člena ZDSS-1, ki ne velja več, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.. ZDSS-1 člen 21.
nadaljevanje prekinjenega postopka - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost delodajalca - zavarovalnica in delodajalec - pravnomočna sodba - odgovornost za škodo - identično dejansko stanje - prekinitev in nadaljevanje postopka
Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Meritorna odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke v predmetni zadevi ni odvisna od odločitve o odškodninski odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je imela tožena stranka v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost. Čeprav obe sodišči obravnavata isti historični dogodek, ni podana odvisnost obveznosti v procesnem smislu. V vsakem postopku je torej treba odločiti o vprašanju odgovornosti za tožnikovo škodo.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. KZ-1 člen 29, 158.. OZ člen 136, 136/1, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - razžalitev - razsodnost - alkoholiziranost - actio libera in causa - izvedensko mnenje - sodna razveza - denarno povračilo
Sankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t. i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda).
uporabnina - nedobroverni posestnik - zavrnitev dokaznega predloga - razveza pogodbe o finančnem leasingu - izročitev nepremičnine v posest
Tožena stranka se je branila, da stanovanja ni uporabljala. Tudi če bi ta trditev držala (pa ne, ker je v stanovanju toženka najmanj imela svojo opremo), to ni odločilno. Bistveno je, da toženka tožeči stranki stanovanja ni izročila v posest in ga je zato imela možnost uporabljati. Ker gre za nepremičnino, je treba uporabiti tudi določbe Stvarnopravnega zakonika (SPZ) in sicer 95. in 96. člen. Toženke ni mogoče šteti za dobrovernega posestnika. Po določbi drugega odstavka 96. člena SPZ mora nedobroverni posestnik povrniti tudi "plodove, ki jih ni obral", kar po ustaljeni sodni praksi pomeni, da ima lastnik pravico terjati plačilo uporabnine, ne glede na to, kako je posestnik stvar izkoriščal in tudi če je ni izkoriščal. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo višini uporabnine za konkretno nepremičnino glede na njen namen.
Res je, da 131. člen ZDR-1 v 131. členu določa, da se regres za letni dopust izplača v enkratnem znesku, vendar izplačilo ni nezakonito, če delodajalec izplača regres v več obrokih.
ZTLR člen 49, 49/1, 54.. SPZ člen 213, 213/1, 214, 217, 218.
stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - namen stvarne služnosti - uporaba vrta
Možnost izrabe vrta (tako v smislu pridelave povrtnin in sadja, kot tudi v smislu uživanja tega prostora), lahko prispeva h kvaliteti življenja tožnika in njegove družine, ni pa možnost izrabe vrta tožniku potrebna zaradi tega, ker bi mu bilo s tem omogočeno lažje izvrševanje lastninske oblasti na stanovanju kot gospodujoči nepremičnini. Namen in smisel stvarne služnosti je namreč v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospoduoči nepremičnini.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022842
KZ-1 člen 257, 257/5, 259, 259/1. ZKP člen 144, 144-6, 277, 277/1-1, 277/1-4, 402, 402/5, 437.
lastnost oškodovanca - oškodovanec kot tožilec - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - opis kaznivega dejanja - utemeljen sum - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva
V skladu s šesto alinejo 144. člena ZKP je oškodovanec tisti, kateremu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kaznivim dejanjem prekršena ali ogrožena. Sodišče mora vselej po uradni dolžnosti paziti na to, ali ima oseba, ki je prevzela pregon, lastnost oškodovanca, saj gre za bistveno predpostavko za uvedbo kazenskega postopka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023084
KZ-1 člen 57, 57/3.. ZKP-UPB8 člen 506, 506/4.
pogojna obsodba - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe
Za izpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe v navedeni pravnomočni sodbi ne obstajajo zakonski pogoji. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo, čeprav dodatni pogoj nima podlage v nobenem pravnem naslovu, niti v navedeni pravnomočni sodbi niti zahtevek ni bil prisojen v posebni pravdi. Ker torej izpodbijana sodba o preklicu pogojne obsodbe temelji na neizpolnitvi dodatnega pogoja, glede katerega oškodovana družba nima potrebnega pravnega naslova, jo je pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je ta posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, odpravilo.
izredna denarna socialna pomoč - medicinsko tehnični pripomočki
Nakup postelje oziroma jogija ne predstavlja izrednih stroškov, ki bi bili vezani na preživljanje tožnice. Tožnica izredno denarno socialno pomoč uveljavlja za nakup novega ležišča oziroma vzmetnice, ki bi bil prilagojen njenim težavam s hrbtenico, saj ji sedanje ležišče ne ustreza. Tak nakup pa ni povezan z osnovnim preživljanjem. Ne gre namreč za dobrine, ki bi jih tožnica nujno potrebovala za preživetje in ki jih s svojimi dohodki zaradi materialne ogroženosti ne bi mogla pokriti. V primeru, da gre za zdravstvene težave, so za take primere predvideni medicinsko tehnični pripomočki (seveda če so zato izpolnjeni predpisani pogoji). O pravicah iz zdravstvenega zavarovanja pa odločajo pristojni organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
ZPIZ-2 člen 133, 133/1, 140, 140/1, 140/2.. ZPIZ-1 člen 191.
starostna pokojnina - odmera starostne pokojnine
ZPIZ-2 v prvem odstavku 133. člena določa, enako pa je bilo določeno tudi v 191. členu ZPIZ-1 in v določbah ZPIZ/92, da se v zavarovalno dobo štejejo obdobja zavarovanja, če so bili zanj plačani prispevki. Če je bil za določeno obdobje zavarovanja plačan le del prispevkov, se v pokojninsko dobo upošteva le sorazmerni del zavarovalne dobe. Na podlagi prvega odstavka 140. člena ZPIZ-2 se pokojninska doba, plača ter druga dejstva, ki vplivajo na pridobitev in odmero pravic, upoštevajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zavarovanja po podatkih iz matične evidence o zavarovancih in uživalcih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Glede na drugi odstavek citirane določbe pa navedene podatke zagotavljajo v skladu s tem zakonom pravne in fizične osebe, ki so kot dajalke ali dajalci podatkov in zavezanke ali zavezanci za vložitev prijav podatkov o zavarovanju opredeljeni v predpisih, ki urejajo matično evidenco. To pa pomeni, da je bil tožnik tisti, ki je bil v skladu s citirano določbo dolžan sam zase poskrbeti za plačilo prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in podatke o tem posredovati tožencu.
V obravnavanem primeru za predlagalni delikt oziroma za kazenski pregon, kjer predstavlja predlog oškodovanca za kazenski pregon procesno predpostavko. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno dne 4. 4. 2015, ko oškodovanec, ki je bil rojen dne 24. 7. 2000, še ni bil star šestnajst let, ko bi lahko, skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZKP, predlog za kazenski pregon vložil tudi sam. Po določbi prvega odstavka 54. člena ZKP za mladoletnike in osebe, ki jim je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, poda predlog oziroma vloži zasebno tožbo njihov zakoniti zastopnik, to je starši ali pa skrbnik, v primeru, da je bil oškodovancu sploh postavljen. V konkretni kazenski zadevi je kazenski postopek, sprva po obtožnem predlogu zoper obdolžena J. F. in M. R. zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, stekel na podlagi kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon, ki ga je dne 20. 4. 2015 vložila M. C., socialna delavka v Vzgojnem zavodu X. Na glavni obravnavi dne 18. 5. 2016 pa je državna tožilka tisti del obtožnega predloga, ki se nanaša na M. R., umaknila, na glavni obravnavi dne 8. 12. 2016 pa obdolženemu J. F. očitano kaznivo dejanje spremenila v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. V taki procesni situaciji pa je postal predlog oškodovanca ali njegovega zakonitega zastopnika za kazenski pregon nujna procesna predpostavka. Iz spisovnega gradiva je sicer razvidno, da je predlog za kazenski pregon vložila socialna delavka M. C. s soglasjem direktorice oziroma ravnateljice L. Z., ki pa ni upravičena opraviti tega procesnega dejanja, saj ne more biti oškodovančeva zakonita zastopnica, in je sodišče prve stopnje s tem, ko je štelo, da je ta procesni moment podan, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Stanje stvari, razvidno iz spisovnega gradiva, pa ni dopuščalo spremembe izpodbijane sodbe. Nikakršnega dvoma namreč ni o tem, da oškodovanec zakonitega zastopnika ima, in sicer očeta L. M.. Sodišče prve stopnje je sicer slednjega povabilo na glavno obravnavo, vendarle pa s tipskim vabilom za oškodovanca. V njem je sicer navedeno, da je bil L. M. vabljen kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca, ni pa bil poučen o tem, zakaj ga sodišče sploh vabi oz. o njegovem položaju in pravicah, ki jih kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca ima. Zato je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje v razveljavitvenem sklepu dalo navodilo, da kot prava neukemu zakonitemu zastopniku mladoletnega oškodovanca v spremnem dopisu, priloženemu vabilu na glavno obravnavo, njegovo procesno situacijo podrobneje obrazloži, predvsem v smislu pomena danega soglasja k vloženemu predlogu za kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je v skladu z navodili pritožbenega sodišča oškodovančevemu očetu poslalo navedeni spremni dopis, oškodovančev oče pa je v danem roku osmih dni podal predlog za pregon (dne 6. 7. 2017). S tem je ta procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja izpolnjena. Drugačna subjektivna pravna stališča zagovornika v pritožbi niso sprejemljiva. Zato očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.