OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 45. ZPacP člen 20.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninski zahtevek - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika
Novejša slovenska pravna teorija in sodna praksa je sprejela stališče, da je razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom praviloma pogodbene narave. Obveznost bolnika je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima običajno značilnosti obligacije prizadevanja. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna zdravstvena doktrina in bolniku nastane škoda, kakor tudi, če je kršena pojasnilna dolžnost, gre tako za kršitev pogodbenega razmerja. V skladu z določilom 239. in 240. člena OZ pa se dolžnik (zdravnik ali zdravstvena ustanova oziroma zavarovalnica) svoje (poslovne odškodninske) odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe zdravnik ni mogel (pravilno) izpolniti, ker so nastale po sklenitvi pogodbe in jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti vključuje zdravnikovo pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
nadomestitev kazni zapora - delo v splošno korist - povratništvo - teža kaznivega dejanja - predkaznovanost - vedenje obsojenca med prestajanjem kazni
Dejstvo, da je bil nekdo že obsojen za kaznivo dejanje ali kazniva dejanja, ne preprečuje, da bi bila takšnemu obsojencu kazen zapora lahko nadomeščena z delom v splošno korist, vendar je pri tem potrebno upoštevati obseg njegove predkaznovanosti ter ostale subjektivne in objektivne okoliščine, na podlagi katerih je potrebno presoditi, ali je alternativni način izvršitve kazni zapora obsojencu smiselno in utemeljeno izreči in ali bo tudi takšen način izvršitve zaporne kazni pri njemu dosegel isti namen kot zapor.
Interpretacija, ki jo je sodišče prve stopnje izpeljalo zgolj iz določbe četrtega odstavka 95. člena ZKP, je preozka. Glede stroškov kazenskega postopka, ki se nanašajo na postavljenega zagovornika (zagovornika po uradni dolžnosti), je potrebno določbo četrtega odstavka 95. člena ZKP razlagati v povezavi z določbo prvega odstavka 97. člena ZKP ter tretjim odstavkom 92. člena ZKP. Po določbi tretjega odstavka 92. člena ZKP sodišče potrebne izdatke in nagrado postavljenega zagovornika izplača najprej iz sredstev organa, ki vodi kazenski postopek, pozneje pa se ti stroški izterjajo od tistega, ki jih je po določbah tega zakona dolžan poravnati. Če je bil obdolžencu zagovornik postavljen, pa bi bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati zagovorniku nagrado in potrebne izdatke, se ti izplačajo iz proračunskih sredstev (prvi odstavek 97. člena ZKP). Slednje pomeni, da je obdolženec dejansko oproščen plačila teh stroškov. Primerjava vsebine in namena zgoraj navedenih določb po oceni pritožbenega sodišča pripelje do razlage, da ni razloga, da ne bi sodišče prve stopnje obsojencu, ki je predlagal obročno plačilo stroškov kazenskega postopka, dovolilo, da nagrado in potrebne izdatke postavljene zagovornice povrne v obrokih, ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 97. člena ZKP in četrtega odstavka 95. člena ZKP (če bi s plačilom bilo ogroženo njegovo vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je dolžan vzdrževati). Tako stališče je sprejelo tudi Višje sodišče v Ljubljani v sklepu opr. št. I Kp 1361/2008 z dne 3.12.2008 in Višje sodišče v Mariboru v sodbi opr. št. III Kp 44027/2018 z dne 20.12.2018.
ZTLR člen 49, 49/1, 54.. SPZ člen 213, 213/1, 214, 217, 218.
stvarna služnost - priposestvovanje služnosti - namen stvarne služnosti - uporaba vrta
Možnost izrabe vrta (tako v smislu pridelave povrtnin in sadja, kot tudi v smislu uživanja tega prostora), lahko prispeva h kvaliteti življenja tožnika in njegove družine, ni pa možnost izrabe vrta tožniku potrebna zaradi tega, ker bi mu bilo s tem omogočeno lažje izvrševanje lastninske oblasti na stanovanju kot gospodujoči nepremičnini. Namen in smisel stvarne služnosti je namreč v koristi, ki omogoča lažje izvrševanje lastninske oblasti na gospoduoči nepremičnini.
Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe. V primeru, da pritožnik vloži pritožbo nepodpisano, se ta zavrže kot nepopolna, brez poprejšnjega vračanja v dopolnitev.
V konkretnem primeru je treba uporabiti določbo 81. člena ZPP (vrnitev tožbe v popravo glede napak v zvezi s sposobnostjo biti tožena stranka), saj se s konkretno popravo navedbe tožene stranke ni spremenila identiteta tožene stranke in so zato določbe ZPP, ki se nanašajo na subjektivno spremembo tožbe, irelevantne. Sodna praksa namreč vrnitev tožbe v popravo po 81. členu ZPP dopušča tudi, če tožnik kot toženo stranko imenuje neko tvorbo, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvomno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena. Fakulteta A. tako nima sposobnosti biti stranka, jo pa ima Univerza B., del katere je tudi navedena fakulteta kot njena članica. Navedba osebe, ki ne more biti pravdna stranka, je odpravljiva napaka, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa.
Podana je tudi uveljavljana bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodbe ni mogoče preizkusiti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do ugovorov toženca, čeprav so bili napotki pritožbenega sodišča jasni.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40.. ZDSS-1 člen 41, 41/1.. ZPP člen 300, 300/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - izločitev sodnika - III. kategorija invalidnosti - bolezen
Skladno s tretjim odstavkom 300. člena ZPP lahko senat odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končnem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo, da so spori o prenehanju delovnega razmerja prednostni, zato je tožbo v delu od 4. do vključno 6. točke tožbenega zahtevka razdružilo in obravnavalo ločeno.
Določilo o poskusnem delu v kasnejši pogodbi o zaposlitvi ni nično, če gre na podlagi kasnejše pogodbe o zaposlitvi za opravljanje vsebinsko drugačnega dela in da okoliščina, da je bila predhodno tožnica zaposlena na hierarhično višjem delovnem mestu, sama po sebi ni bistvena, temveč je bistven obseg nalog na novem delovnem mestu v primerjavi s predhodnim delovnim mestom.
ZPIZ-2 člen 129.. Zakon o starostnem zavarovanju kmetov (1972) člen 17.. ZKZ-73 člen 30, 37, 39.
pokojninska doba - starostno zavarovanje kmeta
Pogoji za priznanje časa, prebitega v starostnem zavarovanju kmetov, v pokojninsko dobo kot zavarovalno dobo so tako naslednji: kmet se kot lastnik, solastnik, zakupnik ali uživalec kmetijskega zemljišča ukvarja s kmetijsko dejavnostjo kot s svojim edinim ali glavnim poklicem; kmet je bil zavezanec za davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti; morali so biti plačani vsi prispevki iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.
Tožnik ne izpolnjuje niti pogojev iz 165. člena ZPIZ/83, po katerem se v pokojninsko dobo zavarovancu iz 10. in 11. člena tega zakona - prevzemnik kmečkega gospodarstva, kot zavarovalna doba všteva tudi čas opravljanja kmetijske dejavnosti, saj mora biti oseba ob vložitvi zahteve zavarovana na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti kot edinega ali glavnega poklica. S strani sodišča prve stopnje je bilo ugotovljeno, da je bil tožnik ob vložitvi zahteve zavarovan na podlagi delovnega razmerja, ne pa na podlagi opravljanja kmetijske dejavnosti ter tako ne izpolnjuje že prvega izmed komulativno določenih pogojev za priznanje časa opravljanja kmetijske dejavnosti v pokojninsko dobo po 165. členu ZPIZ/83.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023084
KZ-1 člen 57, 57/3.. ZKP-UPB8 člen 506, 506/4.
pogojna obsodba - posebni pogoj - postopek za preklic pogojne obsodbe
Za izpolnitev posebnega pogoja iz pogojne obsodbe v navedeni pravnomočni sodbi ne obstajajo zakonski pogoji. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje preklicalo pogojno obsodbo, čeprav dodatni pogoj nima podlage v nobenem pravnem naslovu, niti v navedeni pravnomočni sodbi niti zahtevek ni bil prisojen v posebni pravdi. Ker torej izpodbijana sodba o preklicu pogojne obsodbe temelji na neizpolnitvi dodatnega pogoja, glede katerega oškodovana družba nima potrebnega pravnega naslova, jo je pritožbeno sodišče spremenilo tako, da je ta posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, odpravilo.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00024439
ZDR-1 člen 179, 179/1.. OZ člen 131, 131/1, 186, 186/1.. ZDSS-1 člen 5, 5/1.. ZVZD-1 člen 52.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - stvarna pristojnost - glavni izvajalec - gradbeni podizvajalec - premoženjska škoda - tuja nega in pomoč
V obravnavani zadevi je bila prvo tožena stranka izvajalec del, medtem ko je bila drugo tožena stranka, ki je bila tožnikov delodajalec, podizvajalka za posamezne segmente del na posameznem sklopu del, za katerega prvo tožna stranka ni imela kapacitet. Za izvajanje teh del sta prvo in drugo tožena stranka sklenili pogodbi za izvajanje del, ki pa je veljata le v razmerju do teh dveh strank. Tožnik tako ni opravljal dela za prvo toženo stranko, ampak za drugo toženo stranko, ki je bila podizvajalec del za prvo toženo stranko. Prvo tožena stranka zato v razmerju do tožnika ni mogla predstavljati delodajalca.
Sodna praksa kot škodo zaradi stroškov za tujo pomoč in nego priznava tudi pomoč in nego, ki jo oškodovancu nudijo (brezplačno) družinski člani. Pomoč in nega, ki jo je tožniku nudila žena, vsekakor presega običajno pomoč in skrb med zakoncema, stanje, zaradi katerega je tožnik potreboval tujo nego in pomoč, pa je, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, povzročila drugo tožena stranka.
V obravnavanem primeru za predlagalni delikt oziroma za kazenski pregon, kjer predstavlja predlog oškodovanca za kazenski pregon procesno predpostavko. Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je bilo obravnavano kaznivo dejanje storjeno dne 4. 4. 2015, ko oškodovanec, ki je bil rojen dne 24. 7. 2000, še ni bil star šestnajst let, ko bi lahko, skladno z določbo drugega odstavka 54. člena ZKP, predlog za kazenski pregon vložil tudi sam. Po določbi prvega odstavka 54. člena ZKP za mladoletnike in osebe, ki jim je popolnoma vzeta poslovna sposobnost, poda predlog oziroma vloži zasebno tožbo njihov zakoniti zastopnik, to je starši ali pa skrbnik, v primeru, da je bil oškodovancu sploh postavljen. V konkretni kazenski zadevi je kazenski postopek, sprva po obtožnem predlogu zoper obdolžena J. F. in M. R. zaradi kaznivega dejanja nasilništva po drugem v zvezi s prvim odstavkom 296. člena KZ-1, stekel na podlagi kazenske ovadbe oziroma predloga za pregon, ki ga je dne 20. 4. 2015 vložila M. C., socialna delavka v Vzgojnem zavodu X. Na glavni obravnavi dne 18. 5. 2016 pa je državna tožilka tisti del obtožnega predloga, ki se nanaša na M. R., umaknila, na glavni obravnavi dne 8. 12. 2016 pa obdolženemu J. F. očitano kaznivo dejanje spremenila v kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. V taki procesni situaciji pa je postal predlog oškodovanca ali njegovega zakonitega zastopnika za kazenski pregon nujna procesna predpostavka. Iz spisovnega gradiva je sicer razvidno, da je predlog za kazenski pregon vložila socialna delavka M. C. s soglasjem direktorice oziroma ravnateljice L. Z., ki pa ni upravičena opraviti tega procesnega dejanja, saj ne more biti oškodovančeva zakonita zastopnica, in je sodišče prve stopnje s tem, ko je štelo, da je ta procesni moment podan, zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Stanje stvari, razvidno iz spisovnega gradiva, pa ni dopuščalo spremembe izpodbijane sodbe. Nikakršnega dvoma namreč ni o tem, da oškodovanec zakonitega zastopnika ima, in sicer očeta L. M.. Sodišče prve stopnje je sicer slednjega povabilo na glavno obravnavo, vendarle pa s tipskim vabilom za oškodovanca. V njem je sicer navedeno, da je bil L. M. vabljen kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca, ni pa bil poučen o tem, zakaj ga sodišče sploh vabi oz. o njegovem položaju in pravicah, ki jih kot zakoniti zastopnik mladoletnega oškodovanca ima. Zato je pritožbeno sodišče sodišču prve stopnje v razveljavitvenem sklepu dalo navodilo, da kot prava neukemu zakonitemu zastopniku mladoletnega oškodovanca v spremnem dopisu, priloženemu vabilu na glavno obravnavo, njegovo procesno situacijo podrobneje obrazloži, predvsem v smislu pomena danega soglasja k vloženemu predlogu za kazenski pregon. Sodišče prve stopnje je v skladu z navodili pritožbenega sodišča oškodovančevemu očetu poslalo navedeni spremni dopis, oškodovančev oče pa je v danem roku osmih dni podal predlog za pregon (dne 6. 7. 2017). S tem je ta procesna predpostavka za pregon kaznivega dejanja izpolnjena. Drugačna subjektivna pravna stališča zagovornika v pritožbi niso sprejemljiva. Zato očitana bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 5. točke prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00022644
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 354, 354/1, 358, 358-3, 371, 371/1-9, 498, 498/1.
neupravičen promet s prepovedanimi drogami - opis kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - dajanje v promet - hramba z namenom prodaje - absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta obtožbe in sodbe - prekoračitev obtožbe
Abstraktni in konkretni del obtožnice sicer predstavljata celoto, a je sodišče vezano na dejstveni, torej konkretni opis zakonskih znakov očitanega kaznivega dejanja in ne na prepis abstraktnih zakonskih znakov.
Pri pravno relevantnih dejstvih sme sodišče izpustiti iz opisa dejanskega stanja posamezne oblike izvršitvenega dejanja, če so od večih alternativnih oblik dokazane samo nekatere. Ni pa dopustno konkretnega opisa dopolniti z izvršitveno obliko, za katero je sodišče prve stopnje ocenilo, da je dokazana, pa je prej konkretni del obtožnega akta ni vseboval.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022753
ZKP člen 18, 18/1, 285a. KZ-1 člen 191, 191/1.
načelo proste presoje dokazov - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - prepozen dokazni predlog - oprostitev obtožbe - preizkus pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja ali ugotavljanje dejanskega stanja pred sodiščem prve stopnje - dokazna ocena pravno relevantnih izvedenih dokazov - kaznivo dejanje nasilja v družini
Pravilno pa je prvostopenjsko sodišče postopalo tudi, ko je zavrnilo dokazni predlog po zaslišanju priče Š. F., tako svojo odločitev pa je v točki 5 izpodbijane sodbe tehtno obrazložilo. Pri tem je utemeljeno izpostavilo, da že iz zapisnika o sprejemu ustne ovadbe (na katerega se oškodovanka sklicuje v svoji izpovedbi) izhaja, da se je oškodovanka po pomoč zatekla h kolegici, navedeni dokazni predlog pa je bil nato podan šele na glavni obravnavi dne 13. 12. 2018, torej po opravljeni preiskavi in predobravnavnem naroku, zaradi česar je pritrditi prvostopenjskemu sodišču, da je dokazni predlog prepozen (285a. člena ZKP), ob tem pa oškodovanka, navkljub svoji izrecni zavezi, da bo v roku sporočila naslov priče Š. F., tega ni storila.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1.. ZDSS-1 člen 21.
nadaljevanje prekinjenega postopka - predhodno vprašanje - odškodninska odgovornost delodajalca - zavarovalnica in delodajalec - pravnomočna sodba - odgovornost za škodo - identično dejansko stanje - prekinitev in nadaljevanje postopka
Predhodno vprašanje je lahko le vprašanje o obstoju ali neobstoju kakšne pravice oziroma pravnega razmerja, od rešitve katerega je odvisna meritorna odločitev o glavni stvari. Meritorna odločitev o odškodninski odgovornosti tožene stranke v predmetni zadevi ni odvisna od odločitve o odškodninski odgovornosti zavarovalnice, pri kateri je imela tožena stranka v času škodnega dogodka zavarovano svojo odgovornost. Čeprav obe sodišči obravnavata isti historični dogodek, ni podana odvisnost obveznosti v procesnem smislu. V vsakem postopku je torej treba odločiti o vprašanju odgovornosti za tožnikovo škodo.
dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - dodatno izvedensko mnenje - kontrolno izvedenstvo
Glede na obrazloženo, ko je sodišče upravičeno zavrnilo zahtevo toženca za predložitev testov, ter ob dejstvu, da izvedensko mnenje tudi ni edini in odločilen dokaz, na podlagi katerega je sodišče prve stopnje odločilo o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da ni potrebno izvesti dokaza z drugim izvedencem, torej kontrolnega izvedenstva.
Ker na podlagi določb sodne poravnave ni moč sklepati, da je tožnica v pravdi uspela, na tožena na podlagi drugega odstavka 15. člena ZST-1 ni moč prevaliti plačila sodne takse, plačila katere je bila tožnica oproščena. Iz sodne poravnave ne izhaja, da bi stranki izrazili voljo z namenom, da bo strošek sodne takse, ki bi ga bila sicer dolžna kriti tožnica, kril toženec.
KZ-1 člen 209, 209/1. ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1, 371/1-11.
kaznivo dejanje poneverbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - izrek nasprotuje sam sebi
Izvršitveno dejanje kaznivega dejanja poneverbe, ki se v konkretnem primeru kaže v protipravni prilastitvi zaupanega denarja, je v opisu kaznivega dejanja v izreku sodbe konkretizirano s tem, da si je obdolženec prilastil denar, ki ga je prejel kot kupnino za posamezne avtomobile, kot so navedeni v izreku ter denar, ki ga je prejel od v izreku navedenih oseb kot aro, v obeh primerih pa je za vsako izvršitveno ravnanje konkretiziran tudi znesek, ki naj bi si ga s posameznim izvršitvenim ravnanjem prilastil, zato po stališču pritožbenega sodišča ni potrebno, da bi opis vseboval še dodatne navedbe o posameznih dnevih, ko so mu stranke izročile denar, za kar se zagovornik v pritožbi neutemeljeno zavzema. Zadošča namreč, da so ta dejstva navedena in obrazložena v razlogih izpodbijane sodbe. Te razloge pa zagovornik v izpodbijani sodbi utemeljeno pogreša.