ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZFPPIPP člen 357.
plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - posledice zamude - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse.
Niti ZST-1 niti ZPP v primeru, da se nad taksnim zavezancem vodi stečajni postopek, ne določata posebnega roka oziroma drugačnega poteka roka za plačilo sodne takse. ZPP v 105.a členu (niti kje drugje) nastopa posledic zamude roka za plačilo sodne takse ne veže na razlog zamude.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 116, 116/1.. ZPIZ-1 člen 102, 102/1.. ZZRZI člen 40.. ZDSS-1 člen 41, 41/1.. ZPP člen 300, 300/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti - izločitev sodnika - III. kategorija invalidnosti - bolezen
Skladno s tretjim odstavkom 300. člena ZPP lahko senat odloči, da se ločeno obravnavajo posamezni zahtevki iz iste tožbe in lahko izda po končnem ločenem obravnavanju posebne odločbe o teh zahtevkih. Sodišče prve stopnje je pri tem pravilno upoštevalo, da so spori o prenehanju delovnega razmerja prednostni, zato je tožbo v delu od 4. do vključno 6. točke tožbenega zahtevka razdružilo in obravnavalo ločeno.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSC00034298
ZPP člen 8, 215, 339, 339/1, 339/2. OZ člen 190, 131, 131/1. SPZ člen 68. Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja električne energije (2007) člen 57, 57/5.
neupravičena obogatitev - pasivna legitimacija - protipravno ravnanje - neupravičen odjem električne energije - odškodninska odgovornost
Naše pravo (131. člen OZ) sicer res določa krivdno odškodninsko odgovornost z obrnjenim dokaznim bremenom, vendar to še ne pomeni, da oškodovancu ni potrebno zatrjevati in dokazovati prav nobene predpostavke odškodninske odgovornosti. Oškodovanec mora, da bi z zahtevkom uspel, tudi v skladu z našim pravom še vedno zatrjevati in dokazati obstoj prvih treh predpostavk odškodninske odgovornosti (protipravnost oziroma škodljivo dejstvo, vzročna zveza in škoda). Če bo dokazal, da mu je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja odgovorne osebe (toženec) oziroma škodljivega dejstva, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, bo dokazal, da je njegov zahtevek za povrnitev škode proti odgovorni osebi (tožencu) utemeljen, ta pa se bo lahko odškodninske odgovornosti razbremenila samo, če bo zatrjevala in dokazala, da ni podana četrta predpostavka odškodninske odgovornosti, da torej za nastalo škodo ni kriva. S tem, ko je sodišče prve stopnje zaključilo, da tožeči stranki ni uspelo dokazati prvega pogoja (prve predpostavke) za ugotovitev odškodninske odgovornosti toženca, to je njegovega protipravnega ravnanja, glede katere je na njej dokazno breme, je pravila o dokaznem bremenu uporabilo povsem pravilno, posledično pa ni kršilo določila 215. člena ZPP in ni zagrešilo smiselno zatrjevane relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da se je električna energija, ki je bila predmet neupravičenega odjema, porabljala za potrebe steklarske dejavnosti v kletnih prostorih stanovanjske stavbe, kjer ima sedež družba, zaradi česar je bila ta družba dejansko uporabnik neupravičeno odvzete električne energije, ne pa toženec kot fizična oseba.
Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi materialnega prava, ki ga predstavljajo določila o neupravičeni obogatitvi (190. člen OZ) v povezavi s 57. členom Splošnih pogojev, povsem pravilno zaključilo, da toženec, ki (kot fizična oseba) ni bil uporabnik električne energije, ki je bila predmet neupravičenega odjema, po tej pravni podlagi ni pasivno legitimiran.
ZPIZ člen 44, 44/1, 46.. ZLPP člen 18, 24, 25.. ZTPDR člen 49.. Splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo (1993) člen 43, 49.. ZDR-1 člen 126.
matična evidenca - dopolnitev, poprava in izbris podatkov - lastninsko preoblikovanje - interna razdelitev delnic in notranji odkup delnic
Oba obravnavana zneska izplačil se vštejeta v pokojninsko osnovo in posledično ni nobene podlage za izbris podatkov iz matične evidence. Oba obravnavana zneska sta bila izplačana kot del plač, plačani pa so bili tudi prispevki. Pomeni, da je z izpodbijanim posamičnim upravnim aktom nezakonito izrečeno, da se obravnavani podatki brišejo iz matične evidence zavarovancev, zato je z izpodbijanim ugoditvenim delom sodbe utemeljeno odpravljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - denarno povračilo - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Pri odmeri višine denarnega povračila ob sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi ni mogoče upoštevati prejete odpravnine na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga oziroma jo všteti v denarno povračilo, za kar se v pritožbi neutemeljeno zavzema tožena stranka.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118, 118/1, 118/2.. KZ-1 člen 29, 158.. OZ člen 136, 136/1, 136/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - razžalitev - razsodnost - alkoholiziranost - actio libera in causa - izvedensko mnenje - sodna razveza - denarno povračilo
Sankcija za kršitev delovne obveznosti je civilna, zato se glede odgovornosti (razsodnosti) uporabljajo določbe 136. člena OZ, ne pa določbe 29. člena KZ-1, ki sicer na podoben način opredeljuje prištevnost oziroma neprištevnost, bistveno zmanjšano prištevnost (ki izključuje krivdo) ter t. i. pravilo actio libera in causa (da je kriv storilec kaznivega dejanja, ki si je z uporabo alkohola, drog, drugih psihoaktivnih snovi ali kako drugače sam povzročil neprištevnost, če je bila pred tem podana njegova krivda).
odškodninska odgovornost delavca - direktor - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.)
Ker sodišče prve stopnje ni ugotavljalo koliko glasov je imel toženec in ali je glede na število vseh glasov pri sporni družbi, imel toženec dejansko večino pri tožeči stranki, ki mu je omogočala sprejemanje bistvenih odločitev glede poslovanja, je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Če bo sodišče prve stopnje ugotovilo, da je imel toženec večino vseh glasov pri tožeči stranki, bo moralo preveriti tudi pravilnost izračuna višine izplačane razlike v plači tožencu, upoštevajoč 342. člen Obligacijskega zakonika.
Ker je bila pritožba nedvomno vložena po izteku pritožbenega roka, jo je tožena stranka s sklepom utemeljeno na podlagi 240. člena ZUP, kot prepozno vloženo zavrgla.
ZKP člen 371, 371/1-11, 371/2, 372, 372/4, 407, 407/1-1, 407/5. KZ člen 47, 47/2-2, 48, 48/1.
neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - upravičeni predlagatelj - javna seja - zahteva za izredno omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - zapor ob koncu tedna - vikend zapor
Po petem odstavku 407. člena ZKP sta upravičenca do predloga za spremembo pravnomočne sodbe državni tožilec ali obsojenec oz. obsojenka. Pomeni, da sprememba pravnomočne sodbe ni odvisna le od predlogov zadnjih dveh, ampak tudi od državnega tožilca kot njune nasprotne stranke.
Pri tako imenovani nepravi obnovi kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 407. člena ZKP so zaradi pravnomočnosti sodb upoštevane le okoliščine iz teh sodb. Kasneje nastale okoliščine so bile včasih podlaga za zahtevo za izredno omilitev kazni, ki kot izredno pravno sredstvo ni več predvideno. Uveljavljani izpodbojni razlog nepravilne odločbe o kazenski sankciji je tako brezpredmeten in brezpredmeten je tedaj, ko je obrazložen z okoliščinami, ki so v zvezi s samim izvrševanjem kazni, kar vse je predmet drugih postopkov.
Podpis pritožnika je obvezna sestavina pritožbe. V primeru, da pritožnik vloži pritožbo nepodpisano, se ta zavrže kot nepopolna, brez poprejšnjega vračanja v dopolnitev.
ZPIZ-2B člen 37, 37/3.. ZPIZ-2 člen 6, 16, 22, 22/3, 406.. ZMEPIZ-1 člen 81, 81/4.
lastnost zavarovanca - lastnost zavarovanca iz naslova družbeništva in poslovodenja zasebne družbe
Tožnica je bila uživalka starostne pokojnine od 31. 12. 2009 in ni bila zavarovana na drugi podlagi. V poslovni register kot družbenik in hkrati poslovodna oseba (direktor) v družbi d. o. o. je bila vpisana od 21. 6. 2004 in tudi na dan 1. 1. 2016. V tem primeru so bili izpolnjeni pogoji za vključitev v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker tožnica sama ni vložila prijave v zavarovanje, je to storila tožena stranka po uradni dolžnosti, in sicer tako, da je izdala upravni akt, s katerim je nadomestila opustitveno dolžnost zavarovane osebe, da se ob vzpostavitvi pravnega razmerja, kot ga določa zakon, vključi v zavarovanje oziroma vloži prijavo v zavarovanje.
Tožnik v predmetnem sodnem sporu ni navajal nobenih konkretnejših dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije. Tudi v pritožbi zgolj navaja, da ni bil izbran zaradi svoje starosti. Priče, ki so sodelovale v natečajni komisiji, so zanikale takšne navedbe tožnika, sodišče prve stopnje pa je ob ugotovitvi, da je izbrani kandidat izpolnjeval razpisne pogoje, navedbam tožene stranke, ki je na tak način ustrezno dokazovala negativno dejstvo (da tožnika ni neenako obravnavala zaradi njegove starosti), sledilo. Zgolj dejstvo (ob odsotnosti ostalih dejstev ali indicev), da je bil izbrani kandidat mlajši od tožnika, ne dokazuje, da je bil tožnik diskriminiran na podlagi starosti.
Tožnica je s toženo stranko sklenila še eno pogodbo o zaposlitvi za določen čas z dne 30. 6. 2015, in sicer za čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, kar pomeni, da je upravičena do dodatka na osnovno plačo po tretjem odstavku 73. člena ZJU, ki je bil določen za delovno mesto, za katerega je imela tožnica sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas - za čas projektnega dela. Na navedeno ne vpliva dejstvo, da je tožnica v letu 2017 s pravnomočno sodbo uspela s transformacijo delovnega razmerja iz določenega v nedoločen čas, kot je materialnopravno zmotno zaključilo sodišče prve stopnje. Odločilno je, da tožnici 20 % dodatek na osnovno plačo pripada, ker je sklenila in opravljala delo po pogodbi o zaposlitvi za določen čas od 1. 7. 2015 do 30. 11. 2015, po kateri ji ta dodatek pripada.
ZPP člen 155.. ZDR člen 130, 130/1.. ZDR-1 člen 130, 130/1, 130/2.. Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja (2006) člen 4, 4/2.
izplačilo dnevnic - odločitev o pravdnih stroških - povračilo stroškov na službeni poti - zasebni sektor - bivališče pravdnih strank in pooblaščencev
V spornem času (december 2011 – maj 2015) nista več veljali Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (odpovedana 30. 6. 2006) in Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (odpovedana 31. 1. 2003). Zneske, ki se niso vštevali v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, med katerimi so tudi zneski dnevnic, je določala še vedno veljavna Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja. Ta v drugem odstavku 4. člena določa, da se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva dnevnica do višine zneska, kot ga določa predpis Vlade RS, ki ureja povračilo stroškov za službena potovanja v tujino, v konkretnem primeru Uredba o povračilu stroškov za službena potovanja v tujino. Ne drži torej pritožbena navedba tožene stranke, da ta uredba ne more veljati za zasebni sektor, četudi iz njenega prvega člena izhaja, da se praviloma nanaša na javni sektor. Sodišče prve stopnje je tožniku po tej podlagi utemeljeno priznalo vtoževano razliko dnevnic.
ZDSS-1 člen 31.. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 121, 125, 125/1.
uporaba zakona - zavrženje revizije - prehodne in končne določbe
Le prvotna sodba sodišča prve stopnje je bila izdana pred začetkom uporabe ZPP-E, medtem ko je bila sodba sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izdana po 14. 9. 2017. Zato se postopek z izrednim pravnim sredstvom in s tem vprašanje dovoljenosti revizije rešuje po določbah ZPP, ne pa po določbi 31. člena ZDSS-1, ki ne velja več, kot je pravilno razlogovalo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu.
IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00022854
ZIZ člen 42b, 231. ZMZPP člen 108. ZZDT-1 člen 25, 25/1. ZPPOPGHR člen 4, 4/1. ZTuj-2 člen 37, 37/6, 37a, 37a/1. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 33, 38, 38/1, 40.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - zahtevek za vrnitev na delo - pravočasnost predloga - priznanje in izvršitev tuje sodne odločbe - hrvaška sodna odločba - vrnitev delavca, ki je tujec, na delo - dovoljenje tujcu - izvršljivost izvršilnega naslova - nemožnost izpolnitve
Tako imenovano „incidenter priznanje“, ko lahko o priznanju in izvršitvi odloči izvršilno sodišče kot o predhodnem vprašanju s sklepom o izvršbi, je možno le v primeru izvršitev izvršilnih naslovov iz tretjih držav, ki niso članice EU. Pri izvršitvi tuje sodne odločbe na podlagi Uredbe Bruselj I pa je priznanje in razglasitev izvršljivosti v posebnem delibacijskem postopku pred okrožnim sodiščem pogoj, da lahko izvršilno sodišče s sklepom dovoli in opravi izvršbo.
Izvršilni naslov ni v Republiki Sloveniji neizvršljiv že zaradi golega dejstva, da je upnik hrvaški državljan. Dolžnika veže izvršilni naslov, pri čemer je imel ves čas od izdaje izvršilnega naslova dovoljenja, ki (dokler) so bila potrebna in katerih obstoj je prerekal, možnost za upnika pridobiti sam.
V konkretnem primeru je treba uporabiti določbo 81. člena ZPP (vrnitev tožbe v popravo glede napak v zvezi s sposobnostjo biti tožena stranka), saj se s konkretno popravo navedbe tožene stranke ni spremenila identiteta tožene stranke in so zato določbe ZPP, ki se nanašajo na subjektivno spremembo tožbe, irelevantne. Sodna praksa namreč vrnitev tožbe v popravo po 81. členu ZPP dopušča tudi, če tožnik kot toženo stranko imenuje neko tvorbo, ki nima sposobnosti biti stranka, je pa nedvomno, da ima sposobnost biti stranka subjekt, v katerega je ta tvorba vključena. Fakulteta A. tako nima sposobnosti biti stranka, jo pa ima Univerza B., del katere je tudi navedena fakulteta kot njena članica. Navedba osebe, ki ne more biti pravdna stranka, je odpravljiva napaka, o čemer se je že večkrat izrekla tudi sodna praksa.
ZMEPIZ-1 člen 31, 31/1, 78, 79, 82.. ZPIZ-2 člen 6, 13, 13/2, 16, 18, 18/3, 22, 130, 177, 177/3.. ZPIZ-2B člen 37.
lastnost zavarovanca - status študenta - poslovodenje - družbeništvo
Zavarovanje iz 18. člena ZPIZ-2 se po 177. členu ZPIZ-2 ne vzpostavi le za nazaj, temveč glede na izrecno določbo 3. odstavka 18. člena ZPIZ-2 šele ob pogoju, da oseba ni zavarovana po kateri drugi podlagi iz 14. do 17. ter 19. ali 25. člena ZPIZ-2. Po stališču pritožbenega sodišča enako velja tudi, če obstoji pravno razmerje, ki je podlaga za zavarovanje po drugi podlagi, pa prijava v zavarovanje ni bila vložena. Če obstoji zavarovanje po drugi podlagi, ki je ob izpolnjenih pogojih nastalo ex lege, čeprav ni bila vložena prijava zavarovanje, zavarovanje po 18. členu ZPIZ-2 ni moglo nastati, saj je izključeno z obstojem druge zavarovalne podlage.
Čeprav je tožnica v letu 2016 in 2017 opravljala študentsko delo in od plačila plačevala tudi prispevke, pogoji za zavarovanje na temelju 18. člena ZPIZ-2 sploh niso bili izpolnjeni, saj je bilo zavarovanje po tej podlagi zaradi sočasnega družbeništva in poslovodenja zasebnega zavoda, ki je podlaga za prednostno zavarovanje po 16. členu ZPIZ-2, izključeno. Ker torej tožnica od 1. 4. 2017 dalje ni bila vključena v obvezno zavarovanje po nobeni podlagi, sočasno pa je bila od 14. 12. 2015 do 25. 4. 2017 družbenica in poslovodja zasebnega zavoda, je imel toženec v 37. členu ZPIZ-2B podlago za ugotovitev lastnosti zavarovanca na temelju 16. člena ZPIZ-2 od 1. 4. 2016 do 25. 4. 2017.
izredna denarna socialna pomoč - medicinsko tehnični pripomočki
Nakup postelje oziroma jogija ne predstavlja izrednih stroškov, ki bi bili vezani na preživljanje tožnice. Tožnica izredno denarno socialno pomoč uveljavlja za nakup novega ležišča oziroma vzmetnice, ki bi bil prilagojen njenim težavam s hrbtenico, saj ji sedanje ležišče ne ustreza. Tak nakup pa ni povezan z osnovnim preživljanjem. Ne gre namreč za dobrine, ki bi jih tožnica nujno potrebovala za preživetje in ki jih s svojimi dohodki zaradi materialne ogroženosti ne bi mogla pokriti. V primeru, da gre za zdravstvene težave, so za take primere predvideni medicinsko tehnični pripomočki (seveda če so zato izpolnjeni predpisani pogoji). O pravicah iz zdravstvenega zavarovanja pa odločajo pristojni organi Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-3.. ZPP člen 355, 357a.. ZVZD-1 člen 54.. Pravilnik o preventivnih zdravstvenih pregledih delavcev (2002) člen 3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - pisno opozorilo pred odpovedjo - preventivni zdravniški pregled
V obravnavani zadevi za presojo niso pomembni razlogi za napotitev, temveč vprašanje, ali je tožnica kršila obveznosti delovnega razmerja s tem, ko ni v celoti opravila zdravstvenega pregleda v skladu s spremenjeno oceno tveganja, ki jo je tožena stranka predložila v tem sporu. Pooblaščena zdravnica je toženo stranko obvestila, da ocene izpolnjevanja posebnih zdravstvenih zahtev ne more podati, ker tožnica ni opravila vseh preiskav. Kljub dodatnemu pozivu tožene stranke tožnica ni opravila manjkajočega pregleda. Posledično pooblaščena zdravnica zanjo ni mogla izdati zdravniškega spričevala, zato je tožena stranka ravnanje tožnice utemeljeno opredelila kot kršitev, zaradi katere ji je podala pisno opozorilo.