ZFPPIPP člen 57, 57/3, 59, 59/2, 403. URS člen 23, 25.
rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - pridobitev procesne legitimacije upnika - aktivna procesna legitimacija upnika - položaj strank - razjasnjevalna dolžnost - pravica do sodnega varstva - zastoj v postopku - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe
Višje sodišče ugotavlja, da kršitev, na katere je opozorilo Ustavno sodišče, samo ne more odpraviti. Iz spisa namreč ni razvidno, kdo je sedaj upnik terjatve, ki jo je v stečajnem postopku prijavila prednica Banke X. d. d., zato tudi ni jasno, s kom bi moralo višje sodišče izvesti razjasnjevalni postopek. Šele ko se bo ugotovilo, kdo je sedaj upnik te terjatve in ali je tudi obvestil upravitelja o spremembi upnika (vlogo bi sicer lahko upravitelju poslalo tudi sodišče, vendar pa iz spisa to ni razvidno), bo mogoče upnika pozvati, da se izjavi glede aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Do občutnega zastoja v postopku je torej že tako ali tako prišlo. Tudi, če bi višje sodišče o zadevi samo odločilo, kar pa bi odvzelo strankam možnost pritožbe pred rednim sodiščem, bi moralo najprej izvesti razjasnjevalni postopek, kot je obrazložilo že zgoraj. Na drugi strani je pravica do pritožbe, ki je prav tako ustavna pravica, njena uveljavitev pa je povezana s tem, da bo o zadevi najprej odločilo sodišče prve stopnje.
izvršilni naslov - neposredno izvršljiv notarski zapis - načelo formalne legalitete - vezanost na izvršilni naslov - kredit v CHF - ugotavljanje ničnosti notarskega zapisa v izvršilnem postopku - odlog izvršbe - nenadomestljiva škoda - bivališče dolžnika
Izvršilno sodišče je skladno z načelom formalne legalitete vezano na izvršilni naslov, dokler le ta ni razveljavljen, odpravljen, spremenjen ali ugotovljen za ničnega. Izvršilno sodišče tako ne more samo ugotavljati dejstev, ki se nanašajo na veljavnost izvršilnega naslova in presojati njegove materialnopravne pravilnosti. Vse navedeno velja tudi v primeru, ko je izvršilni naslov notarski zapis. Takšna ureditev pa tudi sicer po mnenju pritožbenega sodišča ni v nasprotju z načelom učinkovitega varstva pravic, saj ima dolžnik v takem primeru (ko je vložil tožbo na ugotovitev ničnosti pravnega posla iz neposredno izvršljivega notarskega zapisa, na podlagi katerega je bila dovoljena izvršba) pravico do odloga izvršbe pod pogoji iz 71. člena ZIZ, pri čemer je pravni standard nenadomestljive ali težko nadomestljive škode (ki je pogoj za odlog izvršbe po prvem odstavku navedenega člena) potrebno presojati v vsakem primeru posebej in pri tehtanju upoštevati tudi škodo, ki je posledica same realizacije izvršbe. Še posebej pazljivo pa mora biti to tehtanje pri izvršbi, ki ima za posledico izgubo doma. Odlog izvršbe je tako ob upoštevanju navedenega primeren in učinkovit ukrep za varstvo dolžnikovih pravic v primerih, ko uveljavlja ničnost notarskega zapisa, ki predstavlja izvršilni naslov.
Prvo sodišče je ob ugotovitvi, da peč ni delovala pravilno in da so člani družine V. (predvsem J. in R. V.) nedvomno bili seznanjeni z nestrokovno in protipredpisno montažo kuhinjske nape in ob pravilni dokazni oceni prič H., R. V. ter kriminalista B. U., ki je po dogodku opravil z R. V. razgovor celo dvakrat ter ob hkratni dokazni oceni vseh listinskih dokazov, tudi po oceni pritožbenega sodišča pravilno in v nasprotju s pritožbenimi navedbami dognalo, (-) da se je stanovanje družine V. v času pregleda peči adaptiralo, (-) da adaptacija takrat še ni bila povsem zaključena in da je imel obt. R., ki je slednje tudi zapisal v potrdilo o pregledu plinske peči, utemeljen razlog verjeti, (-) da bodo lastniki peč zamenjali ob potekajoči adaptaciji, kar je R. V. tudi potrdil s svojim podpisom ob zaznamku ″predvidena zamenjava kotla″. Ob nadaljnji ugotovitvi, da pa je bil vlek ob rednem letnem pregledu celo ustrezen, obt. R. pa ob tem pregledu tudi ni bila predočena montaža kuhinjske nape na isto dimno tuljavo, pa je sprejeti zaključke prvega sodišča, da obt. Š. R. nikakor ni mogoče z gotovostjo pripisati krivdo za vse, kar se je kasneje v decembru 2009 (10. 12. 2009 in 11. 12. 2009) v tem stanovanju tudi zgodilo.
Zato ni mogoče sprejeti teze pritožbe, da so okoliščine, kot je kuhinjska napa, nastavitev dimne cevi, zavedanje družinskih članov (zlasti R. V.) o potrebi sanacije plinske peči zanemarljive okoliščine do te mere, da bi bilo mogoče brezpogojno sprejeti tezo o obstoju vzročne zveze izključno med ravnanjem obeh obtožencev in prepovedano posledico. Ni namreč mogoče, kot je pravilno razlogovalo že prvo sodišče, tudi ob sicer pomanjkljivem ravnanju obeh obtožencev, anulirati tudi zavedanja družinskih članov po načelu splošne varnosti za svoje zdravje in življenje zlasti ob dejstvu, ker je R. V. zanesljivo podpisal izjavo o zamenjavi peči, o tem pa je obvestil tudi partnerko J. V. in ob takrat danem pojasnilu obtoženega R., da ob sicer dobrem vleku vrednosti dimnih plinov, ki so se takrat sproščali v ozračje po dimni cevi, niso v mejah normale, četudi so ti dimni plini bili problematični le z vidika varstva okolja.
Povedano pomeni, da ni pritrditi pritožbi, da je obt. Š. R. že na podlagi preseženih vrednosti CO in NOx, ki so relevantni le v smeri varovanja okolja, lahko sklepal o nevarnosti peči za zdravje in življenje stanovalcev, četudi je vlek bil normalen, kajti izveden dokazni postopek je namreč pokazal, kot je pritrditi prvemu sodišču, da sta ob ogledu vlek dimnika in cev za odvod dimnih plinov delovala in so se plini odvajali skozi dimnik, kar pa takrat tudi ni predstavljalo nevarnosti za stanovalce, redni letni pregled pa tudi ni zajemal meritev koncentracij v prostoru, v katerem je bila takrat že montirana kuhinjska napa, ki pa ob tem pregledu tudi ni bila zaznana.
Ob tem in ob sicer ugotovljenih ostalih okoliščinah, kot so protipredpisno in nestrokovno montirana kuhinjska napa, slabo vzdrževanje peči, slabo prezračevanje v stanovanju zaradi novih PVC oken, nepravilno nastavljena dimna cev, pa se je zgodila zastrupitev družinskih članov 10. 12. 2009 in 11. 12. 2009, pred tem pa že dvakrat, ko je prvo pomoč iz istih razlogov iskala tudi H. V., vendar pa posledic zaradi zgoraj povedanega v nasprotju s pritožbo nikakor ni pripisati z gotovostjo ravnanjem obeh obtožencev, za kar se neutemeljeno pritožba tudi zavzema, kajti v konkretnem primeru gre nedvomno za prekinitev vzročne zveze med njunima ravnanjema in nastalo posledico zaradi sočasnega delovanja prej navedenih dejavnikov, ki so tok opustitve - posledica pretrgali, kot je (točka 19) v izpodbijani sodbi s prepričljivimi razlogi pojasnilo prvostopno sodišče, takšne razloge pa sprejema tudi pritožbeno sodišče, ki tudi v tem delu šteje pritožbo za neutemeljeno.
rok za vložitev zasebne tožbe - neobstoječ pravni pouk - prava neuka stranka - zastopanje po odvetniku - oškodovanka kot tožilka
Prvostopno sodišče je pooblaščenko oškodovanke kot tožilke res le obvestilo o tem, da je zaključilo s posameznimi preiskovalnimi dejanji in pri tem ni navedlo izrecno, da je potrebno obtožni akt vložiti v roku iz tretjega odstavka člena 186 ZKP, torej v 15 dnevnem roku od prejema tega obvestila. Vendar pa je tudi v tem delu pritrditi prvostopnemu sodišču, ki je pravilno obrazložilo, da je imela oškodovanka kot tožilka v predmetnem postopku pooblaščenko - odvetnico, ki pa ni prava neuka oseba in se že zato predpostavlja, da je seznanjena z določbam procesnih zakonov in tudi z njihovimi posledicami. Dejstvo je namreč, da če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oziroma v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, s tem stranki še ne odvzame navedene pravice, ker sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za vložitev obtožnega akta.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - osebna vročitev - fikcija vročitve - nepravilno vročanje - neuporaben hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pismu - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - pravica do izjave
Neuporabnost poštnega predalčnika zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja je relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa tudi glede obvestila o tem pisanju. Vročevalec bi tako po presoji pritožbenega sodišča moral (in smel) obvestilo o prispelem pismu pustiti v predalčniku, ne glede na njegove morebitne pomanjkljivosti glede zagotavljanja zaupnosti pisanj.
ZFPPIPP člen 384, 384/6, 384/6-1, 403, 403/1, 403/1-2.
postopek osebnega stečaja - ugotovitev stanja dolžnikovega premoženja - odpust obveznosti - zaposlitev - ugovor proti odpustu obveznosti
Nosilni razlog odločitve je, da je bila dolžnica v trajanju postopka osebnega stečaja zaposlena in o tem upravitelja ni obvestila niti pisno niti ustno.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83, 104, 105, 105/1, 105/2.. ZPP člen 347, 348, 348/5.
pogodba o štipendiranju - razlaga določil pogodbe - sporna pogodbena določila - rok za izpolnitev obveznosti - pravilnost dokazne ocene - pritožbena obravnava
Na pritožbeni obravnavi je v skladu s petim odstavkom 348. člena ZPP sodišče druge stopnje ponovilo tiste dokaze, glede katerih je podvomilo v pravilnost dokazne ocene, in sicer je zaslišalo pričo D. V.
Prvi odstavek 82. člena OZ določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.
Pogodba je bila pripravljena s strani tožnice v skladu s pogoji javnega razpisa in se stranki o njeni vsebini nista pogajali, zato je potrebno nejasna določila razlagati v korist stranke, ki pri sestavi vsebine v naprej pripravljene pogodbe ni sodelovala (83. člena OZ).
Kasnejša razlaga spornih pogodbenih določil, ki jo je tožnica nudila štipendistom, je tako za predmetni postopke nerelevantna.
tožba za izpodbijanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - dokazna ocena - prevalitev dokaznega bremena - procesna neaktivnost stranke - varovanje koristi otroka
Procesna neaktivnost stranke je njena možnost, ki ima v zakonu predvidene posledice, vendar jih v pravdi na izpodbijanje očetovstva ni mogoče nekritično uporabiti.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 154, 154/1, 433, 433/2.
stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb ZPP - kriterij uspeha
Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.
ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/1, 21, 21/1, 21/4, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nasilje v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - verbalni konflikt - zahtevek na izselitev - dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna uporaba materialnega prava - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nesorazmernost ukrepa - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je za psihično nasilje štelo zahtevo nasprotnega udeleženca, da predlagateljica zapusti stanovanje, glede katerega je tudi sama izpovedala, da se zaveda, da se iz njega mora izseliti, ker ni njena last. Poleg tega predlagateljica ni izpovedala, da bi zaradi izselitve iz stanovanja čutila strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženost ali drugo duševno stisko.
Ugotovljena dejstva verbalnih konfliktov, obojestranskega zmerjanja ter žalitev brez subjektivnega kriterija iz petega odstavka 3. člena ZPND ne zadoščajo, da bi se predlagateljico lahko opredelilo za žrtev psihičnega nasilja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023022
SZ-1 člen 30. OZ člen 197. ZD člen 132, 145, 145/1. SPZ člen 41, 72, 72/2.
dedovanje - nastanek dediščinske skupnosti - dediščinska skupnost - skupni lastniki - stroški upravljanja - obratovalni stroški - stanovanje - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika
Kljub temu, da iz sklepa o dedovanju izhaja, da sporna nepremičnina ni bila predmet dedovanja po zapustnici, je na njej skladno s 132. členom ZD in 41. členom SPZ v trenutku smrti zapustnice nastala dediščinska skupnost med dediči. Toženec je kot dedič zapustnice postal skupni lastnik sporne nepremičnine in etažni lastnik, zato ga na podlagi 30. člena SZ-1 bremeni plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
ObrZ člen 31, 31/3. ObrZ-E člen 30, 30/2, 35, 35/1.
spor majhne vrednosti - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine
Do 27. 10. 2013 je bilo članstvo v Zbornici za osebe, ki so pridobitno opravljale obrtno dejavnost, obvezno, zato pristopne izjave niso bile predvidene. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona - ObrZ-E pa članstvo v Zbornici ni bilo več obvezno, temveč temelji na prostovoljni izjavi člana.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja
Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZFPPIPP člen 357.
plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - posledice zamude - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse.
Niti ZST-1 niti ZPP v primeru, da se nad taksnim zavezancem vodi stečajni postopek, ne določata posebnega roka oziroma drugačnega poteka roka za plačilo sodne takse. ZPP v 105.a členu (niti kje drugje) nastopa posledic zamude roka za plačilo sodne takse ne veže na razlog zamude.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023087
ZPP člen 347, 347/5. SPZ člen 66, 66/1, 99, 100. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
solastnina - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - tožba za varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - upravičenja solastnika - razdelitev solastne stvari - sodna poravnava - dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - souporaba - soposest - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenikov - poseg v izvrševanje lastninske pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - negatorna tožba - pritožbena obravnava
Z izdelavo pregrade je tožena stranka posegla v dotedanji (in s sodno poravnavo dogovorjeni) način izvrševanja (so)lastniških upravičenj in tožeča stranka utemeljeno zahteva sodno varstvo (99. in 100. člen SPZ).
Zaradi narave solastninske pravice sta v solastninskih razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enakimi upravičenji drugega lastnika. Solastniku je zato mogoče odreči sodno varstvo, a le izjemoma, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ker imata stanovanji pravdnih strank (torej tudi tožene stranke) vrata, ki jih je mogoče zaklepati, prehod tožeče stranke do električne omarice tako ne pomeni prostega dostopa do stanovanjskih prostorov tožene stranke. V ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja torej z dostopom tožene stranke do električne omarice ni poseženo.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 45. ZPacP člen 20.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninski zahtevek - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika
Novejša slovenska pravna teorija in sodna praksa je sprejela stališče, da je razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom praviloma pogodbene narave. Obveznost bolnika je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima običajno značilnosti obligacije prizadevanja. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna zdravstvena doktrina in bolniku nastane škoda, kakor tudi, če je kršena pojasnilna dolžnost, gre tako za kršitev pogodbenega razmerja. V skladu z določilom 239. in 240. člena OZ pa se dolžnik (zdravnik ali zdravstvena ustanova oziroma zavarovalnica) svoje (poslovne odškodninske) odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe zdravnik ni mogel (pravilno) izpolniti, ker so nastale po sklenitvi pogodbe in jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti vključuje zdravnikovo pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 143, 143/1, 454, 454/2. SPZ člen 119.
postopek v sporu majhne vrednosti - samovoljnost - arbitrarnost sojenja - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - neuporaben poštni predalčnik - daljša odsotnost - prispevek v rezervni sklad - obvezna glavna obravnava
Vrnitev sodnega pisanja sodišču ni pravno odločilna okoliščina za presojo (ne)veljavnosti vročitve sodnega pisanja s fikcijo, kajti pogoj za veljavnost fikcije vročitve je le pravilno puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju in ne tudi naknadna dejanska seznanitev naslovnika s tem pisanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00025940
ZPP člen 243. ZIZ člen 17, 17/1.
načelo formalne legalitete - razlaga izvršilnega naslova - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - bruto ali neto znesek - pravična denarna odškodnina
V izvršilnem naslovu opredeljena denarna obveznost, ki je v zvezi z delovnim razmerjem, je lahko v bruto ali neto znesku (vključuje pripadajoče davke in prispevke ali ne), tako v naprej ni dopustno za vsako opredelitev trditi, da gre za bruto znesek samo zato, ker je obveznost podvržena obdavčitvi in plačilu socialnih prispevkov. Ker gre za denarno obveznost, je bistvena za njeno identifikacijo in razumevanje obrazložitev sodbe.
Pritegnitev izvedenca v postopek je namenjena ugotavljanju dejstev s pomočjo strokovnega znanja izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga, in ne razjasnitvi pravnih vprašanj in preučitvi vsebine izvršilnega naslova, ki mora ostati v rokah sodišča. Sodišče prve stopnje je naložilo izvedencu, da odgovori na vprašanje, ali je dolžnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova, kar ni dejansko, ampak pravno vprašanje, ki zahteva presojo sodišča.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - izločitev sodnika - izločitveni razlog - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - faza glavne obravnave - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - glavna obravnava - pogajanja o priznanju krivde - pravica do poštenega postopka - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do enakega varstva pravic - pravica do obrambe - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi
Izločitveni razlog po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZKP (sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi, če je izdal sklep, s katerim se priznanje krivde zavrne oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne) se nanaša zgolj na fazo predobravnavnega naroka. Ta izločitveni razlog se ne razteza na fazo glavne obravnave oziroma v fazo po zaključenem predobravnavnem naroku.