izvršba na nepremičnine - dolžnikov ugovor - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - višina terjatve - vrednost nepremičnine - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - ugotovljena vrednost nepremičnine
Niti 169. člen ZIZ, niti odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se sklicuje pritožba, ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, v vseh primerih izključena. Treba je upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V tej fazi postopka, ko še ni ugotovljena vrednost dolžničine nepremičnine oz. njenega solastninskega deleža na njej, sodišče prve stopnje ni imelo zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi oz. predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve, ki je predmet izterjave v tem postopku. Tudi ob upoštevanju v pritožbi zatrjevane vrednosti nepremičnine dolžnica s sklicevanjem nanjo zaenkrat ne more uspeti, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi imela v lasti drugo nepremičnino oz. morebitno drugo premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči zaradi poplačila upnikove terjatve, in tega niti pritožba ne trdi, še manj pa izkaže. Bo pa to v nadaljevanju postopka moralo presojati sodišče prve stopnje, in sicer v okviru določb 169. in 71. člena ZIZ.
V okoliščinah konkretnega primera je prav toženec tisti, ki že kot "povprečen človek" ve, da je njegov pes nepredvidljiv in nevaren, in zato kot njegov lastnik, prvi in najbolj poklican, da opisano in ugotovljeno ravnanje njegovega psa prepreči. Tudi odločitve v drugih podobnih primerih poudarjajo, da je dolžnost imetnikov psov, da psu onemogočijo, da koga poškoduje kajti "Nadzorovanje psa mora biti prilagojeno vsaki obstoječi oziroma predvidljivi situaciji".
Tožena stranka se je za nakup podrejenih obveznic odločila brez skrbne presoje sporne investicije in izključno na podlagi priporočila vodje finančnega sektorja, ki za odločanje o nakupu vrednostnih papirjev ni imel znanja. Da je šlo za tvegan posel je sodišče ugotovilo tudi na podlagi prospekta, v katerem je izrecno navedeno, da je volatilnost (na kapitalskem in valutnem trgu največkrat razumljena kot nasprotje stabilnosti) visoka, zaradi česar cene v naprej ni mogoče napovedati.
ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1. SPZ člen 196, 197. OZ člen 221.
neobstoj ločitvene pravice - prenos zemljiškega pisma - popolnost indosamenta
V skladu z 271. členom ZFPPIPP so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, pogoj za to pa seveda je, da gre za pravno dejanje, ki ima učinke.
Kdaj ločitvena pravica ne obstaja, ker sploh ni nastala, določajo materialnopravni predpisi.
Le zapis imena in priimka indosatarja ne predstavlja popolnega indosamenta. To pa pomeni, da indosament ni veljaven in s tem ni izkazana pravica tožene stranke iz vrednostnega papirja.
KZ-1 člen 75, 75/3, 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/3, 245/5. ZKP člen 105, 105/3.
pranje denarja - predikatno kaznivo dejanje - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - prikrivanje izvora denarja - goljufija - opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - konkretizacija zakonskega znaka
Obtoženca kaznivega dejanja pranja denarja po členu 245 KZ-1 nista storilca predikatnega kaznivega dejanja, zato bi v takšnem primeru moralo sodišče oškodovano družbo napotiti na pravdo, za obtoženca pa uporabiti določbe o odvzemu premoženjske koristi ali varnostni ukrep odvzema predmetov po šestem odstavku 245. člena KZ-1.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 59, 59/2, 403. URS člen 23, 25.
rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - pridobitev procesne legitimacije upnika - aktivna procesna legitimacija upnika - položaj strank - razjasnjevalna dolžnost - pravica do sodnega varstva - zastoj v postopku - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe
Višje sodišče ugotavlja, da kršitev, na katere je opozorilo Ustavno sodišče, samo ne more odpraviti. Iz spisa namreč ni razvidno, kdo je sedaj upnik terjatve, ki jo je v stečajnem postopku prijavila prednica Banke X. d. d., zato tudi ni jasno, s kom bi moralo višje sodišče izvesti razjasnjevalni postopek. Šele ko se bo ugotovilo, kdo je sedaj upnik te terjatve in ali je tudi obvestil upravitelja o spremembi upnika (vlogo bi sicer lahko upravitelju poslalo tudi sodišče, vendar pa iz spisa to ni razvidno), bo mogoče upnika pozvati, da se izjavi glede aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Do občutnega zastoja v postopku je torej že tako ali tako prišlo. Tudi, če bi višje sodišče o zadevi samo odločilo, kar pa bi odvzelo strankam možnost pritožbe pred rednim sodiščem, bi moralo najprej izvesti razjasnjevalni postopek, kot je obrazložilo že zgoraj. Na drugi strani je pravica do pritožbe, ki je prav tako ustavna pravica, njena uveljavitev pa je povezana s tem, da bo o zadevi najprej odločilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023022
SZ-1 člen 30. OZ člen 197. ZD člen 132, 145, 145/1. SPZ člen 41, 72, 72/2.
dedovanje - nastanek dediščinske skupnosti - dediščinska skupnost - skupni lastniki - stroški upravljanja - obratovalni stroški - stanovanje - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika
Kljub temu, da iz sklepa o dedovanju izhaja, da sporna nepremičnina ni bila predmet dedovanja po zapustnici, je na njej skladno s 132. členom ZD in 41. členom SPZ v trenutku smrti zapustnice nastala dediščinska skupnost med dediči. Toženec je kot dedič zapustnice postal skupni lastnik sporne nepremičnine in etažni lastnik, zato ga na podlagi 30. člena SZ-1 bremeni plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
tožba za izpodbijanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - dokazna ocena - prevalitev dokaznega bremena - procesna neaktivnost stranke - varovanje koristi otroka
Procesna neaktivnost stranke je njena možnost, ki ima v zakonu predvidene posledice, vendar jih v pravdi na izpodbijanje očetovstva ni mogoče nekritično uporabiti.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 154, 154/1, 433, 433/2.
stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb ZPP - kriterij uspeha
Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83, 104, 105, 105/1, 105/2.. ZPP člen 347, 348, 348/5.
pogodba o štipendiranju - razlaga določil pogodbe - sporna pogodbena določila - rok za izpolnitev obveznosti - pravilnost dokazne ocene - pritožbena obravnava
Na pritožbeni obravnavi je v skladu s petim odstavkom 348. člena ZPP sodišče druge stopnje ponovilo tiste dokaze, glede katerih je podvomilo v pravilnost dokazne ocene, in sicer je zaslišalo pričo D. V.
Prvi odstavek 82. člena OZ določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.
Pogodba je bila pripravljena s strani tožnice v skladu s pogoji javnega razpisa in se stranki o njeni vsebini nista pogajali, zato je potrebno nejasna določila razlagati v korist stranke, ki pri sestavi vsebine v naprej pripravljene pogodbe ni sodelovala (83. člena OZ).
Kasnejša razlaga spornih pogodbenih določil, ki jo je tožnica nudila štipendistom, je tako za predmetni postopke nerelevantna.
ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/1, 21, 21/1, 21/4, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nasilje v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - verbalni konflikt - zahtevek na izselitev - dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna uporaba materialnega prava - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nesorazmernost ukrepa - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je za psihično nasilje štelo zahtevo nasprotnega udeleženca, da predlagateljica zapusti stanovanje, glede katerega je tudi sama izpovedala, da se zaveda, da se iz njega mora izseliti, ker ni njena last. Poleg tega predlagateljica ni izpovedala, da bi zaradi izselitve iz stanovanja čutila strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženost ali drugo duševno stisko.
Ugotovljena dejstva verbalnih konfliktov, obojestranskega zmerjanja ter žalitev brez subjektivnega kriterija iz petega odstavka 3. člena ZPND ne zadoščajo, da bi se predlagateljico lahko opredelilo za žrtev psihičnega nasilja.
ObrZ člen 31, 31/3. ObrZ-E člen 30, 30/2, 35, 35/1.
spor majhne vrednosti - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine
Do 27. 10. 2013 je bilo članstvo v Zbornici za osebe, ki so pridobitno opravljale obrtno dejavnost, obvezno, zato pristopne izjave niso bile predvidene. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona - ObrZ-E pa članstvo v Zbornici ni bilo več obvezno, temveč temelji na prostovoljni izjavi člana.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja
Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZFPPIPP člen 357.
plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - posledice zamude - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse.
Niti ZST-1 niti ZPP v primeru, da se nad taksnim zavezancem vodi stečajni postopek, ne določata posebnega roka oziroma drugačnega poteka roka za plačilo sodne takse. ZPP v 105.a členu (niti kje drugje) nastopa posledic zamude roka za plačilo sodne takse ne veže na razlog zamude.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - izločitev sodnika - izločitveni razlog - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - faza glavne obravnave - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - glavna obravnava - pogajanja o priznanju krivde - pravica do poštenega postopka - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do enakega varstva pravic - pravica do obrambe - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi
Izločitveni razlog po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZKP (sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi, če je izdal sklep, s katerim se priznanje krivde zavrne oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne) se nanaša zgolj na fazo predobravnavnega naroka. Ta izločitveni razlog se ne razteza na fazo glavne obravnave oziroma v fazo po zaključenem predobravnavnem naroku.
ZPP člen 142, 142/3, 142/4, 143, 143/1, 454, 454/2. SPZ člen 119.
postopek v sporu majhne vrednosti - samovoljnost - arbitrarnost sojenja - vročitev sodnega pisanja - vročitev s fikcijo - neuporaben poštni predalčnik - daljša odsotnost - prispevek v rezervni sklad - obvezna glavna obravnava
Vrnitev sodnega pisanja sodišču ni pravno odločilna okoliščina za presojo (ne)veljavnosti vročitve sodnega pisanja s fikcijo, kajti pogoj za veljavnost fikcije vročitve je le pravilno puščeno obvestilo o prispelem sodnem pisanju in ne tudi naknadna dejanska seznanitev naslovnika s tem pisanjem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023087
ZPP člen 347, 347/5. SPZ člen 66, 66/1, 99, 100. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
solastnina - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - tožba za varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - upravičenja solastnika - razdelitev solastne stvari - sodna poravnava - dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - souporaba - soposest - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenikov - poseg v izvrševanje lastninske pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - negatorna tožba - pritožbena obravnava
Z izdelavo pregrade je tožena stranka posegla v dotedanji (in s sodno poravnavo dogovorjeni) način izvrševanja (so)lastniških upravičenj in tožeča stranka utemeljeno zahteva sodno varstvo (99. in 100. člen SPZ).
Zaradi narave solastninske pravice sta v solastninskih razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enakimi upravičenji drugega lastnika. Solastniku je zato mogoče odreči sodno varstvo, a le izjemoma, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ker imata stanovanji pravdnih strank (torej tudi tožene stranke) vrata, ki jih je mogoče zaklepati, prehod tožeče stranke do električne omarice tako ne pomeni prostega dostopa do stanovanjskih prostorov tožene stranke. V ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja torej z dostopom tožene stranke do električne omarice ni poseženo.
ZPP člen 8, 291, 291/2, 408, 409. ZZZDR člen 105, 105/3, 117, 129, 129a.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - razveza zakonske zveze - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - stiki - preživnina - pridržana sodba - datum izdaje sodbe - preživljanje polnoletnega otroka - aktivna legitimacija - otrokova največja korist - upoštevanje otrokovih želja - odpoved pravici do pritožbe - izvedenec - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - preživninske zmožnosti staršev - visoke preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Od polnoletnosti otroka toženec nima več aktivne legitimacije zahtevati preživnino zanj. Z zahtevki za preživljanje lahko razpolaga le polnoletni otrok sam, ki lahko obe tožbi umakne ali pa ju spremeni tako, da od staršev zahteva plačevanje preživnine.
Izvedenec je za oba starša ugotovil, da imata ustrezne kapacitete za varstvo in vzgojo otrok, da pa otroci kot svoj dom dojemajo hišo in okolico, kjer so živeli od rojstva dalje, tam hodili v osnovno šolo in spletli socialne stike. Nedvomno imata v hiši, torej pri očetu, mladoletna otroka tudi boljše pogoje za bivanje kot pri mami, ki živi v dvosobnem stanovanju, in A. A. ima bližje do šole. B. A. in polnoletni C. A. želita še naprej živeti pri očetu, izvedenec pa je ugotovil, da so otroci medsebojno zelo povezani in da so si v oporo, zato ne bi bilo v njihovo korist, če bi jih sodišče „ločilo“.
Da naj bodo stiki otrok z mamo čim bolj obsežni, izhaja iz mnenja izvedenca, pa tudi, da bo za deklico koristno, če bo imela več stikov z mamo kot njena brata. Iz razgovora A. A. na CSD je razbrati željo, da bi bila rada večkrat z mamo sama. Glede na to, da A. A. prihaja v puberteto, je pritožbeno sodišče prepričano, da je v njeno največjo korist, da vsak teden enkrat sama z mamo preživi večer in tam prespi. Stiki s prespanjem so pomembni za ohranjanje medsebojne bližine in zaupanja, za dober odnos med otrokom in staršem, kateremu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo.
Da starš, kateremu so otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo, večkrat poskrbi za prevoz otrok domov, je razumno. Med vožnjo se otrokom ni mogoče povsem posvetiti, otroka pa v času nekajurnega popoldanskega stika z mamo zaradi njenih službenih obveznosti in izvenšolskih dejavnosti nista ves čas z mamo, zato je prav, da ko so skupaj, ta čas preživijo kvalitetno, ne pa na vožnji.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 45. ZPacP člen 20.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninski zahtevek - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika
Novejša slovenska pravna teorija in sodna praksa je sprejela stališče, da je razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom praviloma pogodbene narave. Obveznost bolnika je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima običajno značilnosti obligacije prizadevanja. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna zdravstvena doktrina in bolniku nastane škoda, kakor tudi, če je kršena pojasnilna dolžnost, gre tako za kršitev pogodbenega razmerja. V skladu z določilom 239. in 240. člena OZ pa se dolžnik (zdravnik ali zdravstvena ustanova oziroma zavarovalnica) svoje (poslovne odškodninske) odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe zdravnik ni mogel (pravilno) izpolniti, ker so nastale po sklenitvi pogodbe in jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti vključuje zdravnikovo pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.