DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00023797
URS člen 35, 42, 42/2.. OZ člen 131, 132, 165, 179, 179/1, 179/2.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - nezakonita izključitev - lovsko društvo - kršitev pravice do združevanja - okrnitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - gotova bodoča škoda - osebnostne pravice
Osebnostne pravice spadajo med temeljne pravice in svoboščine, ki jih varuje že Ustava, ki nekatere osebnostne pravice tudi našteva, v 35. členu pa je vsebovana generalna klavzula (zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete, zasebnosti in drugih osebnostnih pravic). Ne obstajajo numerus clausus osebnostnih pravic, saj se ustvarjajo vedno novi vidiki posegov v osebnost. Osebnostne pravice so po naravi pravice, ki imajo civilno naravo, kar vključuje tudi pravico do odškodnine. Pravica do združevanja je tudi po presoji pritožbenega sodišča osebnostna pravica (v sodni praksi v določenih zadevah višja sodišča menijo nasprotno – prim. odločbe VSL I Cp 2623/2017, VSL I Cp 863/2017), ima ne le politični, pač pa tudi civilni aspekt in je v primeru kršitve ob izpolnitvi pogojev oškodovanec upravičen do odškodnine (da ima taka pravica civilni aspekt, je zavzelo stališče že Evropsko sodišče za človekove pravice – prim. sodba z dne 4.7.2017 – application no. 38458/2015 – točka 55).
Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila sodne takse ne opravičuje dejstva, da tožena stranka sodne takse ni plačala, s pritožbo zoper izpodbijani sklep pa ne more ponovno izpodbijati odločitve o taksni oprostitvi.
rok za vložitev zasebne tožbe - neobstoječ pravni pouk - prava neuka stranka - zastopanje po odvetniku - oškodovanka kot tožilka
Prvostopno sodišče je pooblaščenko oškodovanke kot tožilke res le obvestilo o tem, da je zaključilo s posameznimi preiskovalnimi dejanji in pri tem ni navedlo izrecno, da je potrebno obtožni akt vložiti v roku iz tretjega odstavka člena 186 ZKP, torej v 15 dnevnem roku od prejema tega obvestila. Vendar pa je tudi v tem delu pritrditi prvostopnemu sodišču, ki je pravilno obrazložilo, da je imela oškodovanka kot tožilka v predmetnem postopku pooblaščenko - odvetnico, ki pa ni prava neuka oseba in se že zato predpostavlja, da je seznanjena z določbam procesnih zakonov in tudi z njihovimi posledicami. Dejstvo je namreč, da če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oziroma v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, s tem stranki še ne odvzame navedene pravice, ker sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za vložitev obtožnega akta.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 59, 59/2, 403. URS člen 23, 25.
rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - pridobitev procesne legitimacije upnika - aktivna procesna legitimacija upnika - položaj strank - razjasnjevalna dolžnost - pravica do sodnega varstva - zastoj v postopku - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe
Višje sodišče ugotavlja, da kršitev, na katere je opozorilo Ustavno sodišče, samo ne more odpraviti. Iz spisa namreč ni razvidno, kdo je sedaj upnik terjatve, ki jo je v stečajnem postopku prijavila prednica Banke X. d. d., zato tudi ni jasno, s kom bi moralo višje sodišče izvesti razjasnjevalni postopek. Šele ko se bo ugotovilo, kdo je sedaj upnik te terjatve in ali je tudi obvestil upravitelja o spremembi upnika (vlogo bi sicer lahko upravitelju poslalo tudi sodišče, vendar pa iz spisa to ni razvidno), bo mogoče upnika pozvati, da se izjavi glede aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Do občutnega zastoja v postopku je torej že tako ali tako prišlo. Tudi, če bi višje sodišče o zadevi samo odločilo, kar pa bi odvzelo strankam možnost pritožbe pred rednim sodiščem, bi moralo najprej izvesti razjasnjevalni postopek, kot je obrazložilo že zgoraj. Na drugi strani je pravica do pritožbe, ki je prav tako ustavna pravica, njena uveljavitev pa je povezana s tem, da bo o zadevi najprej odločilo sodišče prve stopnje.
SPZ člen 142, 142/2.. ZIZ člen 53, 210, 210/1, 210/2, 210/4.. ZFPPIPP člen 19, 22.
neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - zastavljena nepremičnina - zakonec - izvirna pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica - ločitvena pravica - poplačilo iz zastavljene nepremičnine
Zastavna pravica upnice na solastniškem deležu dolžnice še vedno obstoji, zato slednja odgovarja za hipotekarno obveznost (s hipoteko zavarovano terjatev upnice) kot realna dolžnica. V tem stvarnopravnem razmerju nastopa kot zastaviteljica, torej oseba, proti kateri učinkuje zastavna pravica, izvršba zoper njo pa je bila dovoljena zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi.
Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku ni povezano z vprašanjem obstoja upničine terjatve, temveč zgolj z vprašanjem resničnega (dejanskega) lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma obsegom stečajne mase.
Ločitvena pravica predstavlja posebno upravičenje v okviru stečajnega postopka, torej pravico do prednostnega poplačila iz določenega premoženja insolventnega dolžnika. Po naravi stvari je ta pravica povezana s premoženjem, ki je v lasti stečajnega dolžnika oziroma sodi v stečajno maso, pogojena pa je s tem, da upnik še pred začetkom stečajnega postopka pridobi na njem zastavno pravico. Pritožbene navedbe, da je o neobstoju hipoteke na solastniškem deležu dolžnice odločeno že s sklepi o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v postopku osebnega stečaja nad B.Ž., torej niso utemeljene.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje velike tatvine - pretrganje zastaranja - kršitev kazenskega zakona - zavrnilna kazenska sodba - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - kazenska evidenca
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 12. 3. 2009, kar po določbi prvega odstavka 91. člena KZ-1 pomeni, da je tega dne začelo teči zastaranje kazenskega pregona. Za kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do petih let. Po določbi 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Glede na navedeno je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 12. 3. 2019 (to je sicer po izdaji izpodbijane sodbe, vendar še pred predložitvijo spisa v odločanje višjemu sodišču dne 29. 4. 2019). Ker je torej kazenski pregon zoper obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje že zastaral, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Zato je višje sodišče pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca za očitano kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00023022
SZ-1 člen 30. OZ člen 197. ZD člen 132, 145, 145/1. SPZ člen 41, 72, 72/2.
dedovanje - nastanek dediščinske skupnosti - dediščinska skupnost - skupni lastniki - stroški upravljanja - obratovalni stroški - stanovanje - etažni lastnik - obveznosti etažnega lastnika
Kljub temu, da iz sklepa o dedovanju izhaja, da sporna nepremičnina ni bila predmet dedovanja po zapustnici, je na njej skladno s 132. členom ZD in 41. členom SPZ v trenutku smrti zapustnice nastala dediščinska skupnost med dediči. Toženec je kot dedič zapustnice postal skupni lastnik sporne nepremičnine in etažni lastnik, zato ga na podlagi 30. člena SZ-1 bremeni plačilo vseh stroškov upravljanja ter drugih stroškov, ki izvirajo iz večstanovanjske stavbe.
ZPND člen 3, 3/5, 19, 19/1, 21, 21/1, 21/4, 22a, 22a/8. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-15.
nasilje v družini - psihično nasilje - žrtev nasilja v družini - verbalni konflikt - zahtevek na izselitev - dokazna ocena verodostojnosti prič - zmotna uporaba materialnega prava - določitev ukrepov prepovedi nasilnih dejanj - nesorazmernost ukrepa - stroški postopka - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je za psihično nasilje štelo zahtevo nasprotnega udeleženca, da predlagateljica zapusti stanovanje, glede katerega je tudi sama izpovedala, da se zaveda, da se iz njega mora izseliti, ker ni njena last. Poleg tega predlagateljica ni izpovedala, da bi zaradi izselitve iz stanovanja čutila strah, ponižanje, občutek manjvrednosti, ogroženost ali drugo duševno stisko.
Ugotovljena dejstva verbalnih konfliktov, obojestranskega zmerjanja ter žalitev brez subjektivnega kriterija iz petega odstavka 3. člena ZPND ne zadoščajo, da bi se predlagateljico lahko opredelilo za žrtev psihičnega nasilja.
ObrZ člen 31, 31/3. ObrZ-E člen 30, 30/2, 35, 35/1.
spor majhne vrednosti - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine
Do 27. 10. 2013 je bilo članstvo v Zbornici za osebe, ki so pridobitno opravljale obrtno dejavnost, obvezno, zato pristopne izjave niso bile predvidene. Z uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Obrtnega zakona - ObrZ-E pa članstvo v Zbornici ni bilo več obvezno, temveč temelji na prostovoljni izjavi člana.
tožba za izpodbijanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - dokazna ocena - prevalitev dokaznega bremena - procesna neaktivnost stranke - varovanje koristi otroka
Procesna neaktivnost stranke je njena možnost, ki ima v zakonu predvidene posledice, vendar jih v pravdi na izpodbijanje očetovstva ni mogoče nekritično uporabiti.
OZ člen 82, 82/1, 82/2, 83, 104, 105, 105/1, 105/2.. ZPP člen 347, 348, 348/5.
pogodba o štipendiranju - razlaga določil pogodbe - sporna pogodbena določila - rok za izpolnitev obveznosti - pravilnost dokazne ocene - pritožbena obravnava
Na pritožbeni obravnavi je v skladu s petim odstavkom 348. člena ZPP sodišče druge stopnje ponovilo tiste dokaze, glede katerih je podvomilo v pravilnost dokazne ocene, in sicer je zaslišalo pričo D. V.
Prvi odstavek 82. člena OZ določa, da se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo.
Pogodba je bila pripravljena s strani tožnice v skladu s pogoji javnega razpisa in se stranki o njeni vsebini nista pogajali, zato je potrebno nejasna določila razlagati v korist stranke, ki pri sestavi vsebine v naprej pripravljene pogodbe ni sodelovala (83. člena OZ).
Kasnejša razlaga spornih pogodbenih določil, ki jo je tožnica nudila štipendistom, je tako za predmetni postopke nerelevantna.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 154, 154/1, 433, 433/2.
stroški postopka - pritožba zoper odločitev o stroških - sodna odpoved najemne pogodbe o najemu poslovnih prostorov - smiselna uporaba določb ZPP - kriterij uspeha
Pravna podlaga, na podlagi katere je najemodajalec uveljavljal svoj zahtevek, so določbe ZPSPP glede sodne odpovedi, v primeru uspeha z izpraznitvenim nalogom, pa je najemodajalec upravičen tudi do povrnitve stroškov postopka.
OZ člen 6, 6/2, 147, 147/1. Zakon o zdravstveni dejavnosti člen 45. ZPacP člen 20.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odškodninski zahtevek - medicinska (zdravniška) strokovna napaka - pojasnilna dolžnost zdravnika
Novejša slovenska pravna teorija in sodna praksa je sprejela stališče, da je razmerje med zdravnikom oziroma zdravstveno ustanovo in bolnikom praviloma pogodbene narave. Obveznost bolnika je plačilo opravljene storitve, ki ga opravi sam ali preko skladov zdravstvenega zavarovanja, obveznost zdravnika pa je izpolnitev dogovorjene zdravstvene storitve, ki ima običajno značilnosti obligacije prizadevanja. Če zdravnik ne ravna v skladu s standardi, ki jih nalaga strokovna zdravstvena doktrina in bolniku nastane škoda, kakor tudi, če je kršena pojasnilna dolžnost, gre tako za kršitev pogodbenega razmerja. V skladu z določilom 239. in 240. člena OZ pa se dolžnik (zdravnik ali zdravstvena ustanova oziroma zavarovalnica) svoje (poslovne odškodninske) odgovornosti razbremeni z dokazom o ustrezni skrbnosti, dokazati pa mora tudi, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih pogodbe zdravnik ni mogel (pravilno) izpolniti, ker so nastale po sklenitvi pogodbe in jih ni mogel preprečiti, odpraviti ali se jim izogniti.
Izpolnitev pojasnilne dolžnosti vključuje zdravnikovo pojasnilo tveganja, terapevtsko pojasnilo in pojasnilo diagnoze.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
VSM00025940
ZPP člen 243. ZIZ člen 17, 17/1.
načelo formalne legalitete - razlaga izvršilnega naslova - sodba delovnega sodišča kot izvršilni naslov - bruto ali neto znesek - pravična denarna odškodnina
V izvršilnem naslovu opredeljena denarna obveznost, ki je v zvezi z delovnim razmerjem, je lahko v bruto ali neto znesku (vključuje pripadajoče davke in prispevke ali ne), tako v naprej ni dopustno za vsako opredelitev trditi, da gre za bruto znesek samo zato, ker je obveznost podvržena obdavčitvi in plačilu socialnih prispevkov. Ker gre za denarno obveznost, je bistvena za njeno identifikacijo in razumevanje obrazložitev sodbe.
Pritegnitev izvedenca v postopek je namenjena ugotavljanju dejstev s pomočjo strokovnega znanja izvedenca, s katerim sodišče ne razpolaga, in ne razjasnitvi pravnih vprašanj in preučitvi vsebine izvršilnega naslova, ki mora ostati v rokah sodišča. Sodišče prve stopnje je naložilo izvedencu, da odgovori na vprašanje, ali je dolžnik izpolnil obveznost iz izvršilnega naslova, kar ni dejansko, ampak pravno vprašanje, ki zahteva presojo sodišča.
sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja - trajanje pridržanja
Glede na mnenje izvedenca, da nasprotna udeleženka potrebuje čas zdravljenja dva meseca, je sodišče pravilno določilo čas zadržanja na oddelku pod posebnim nadzorom. Izvedenec je pojasnil, da je od zadnjega zadržanja prišlo celo do poslabšanja njenega zdravstvenega stanja, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča čas dveh mesecev potreben za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/2, 105a/3. ZFPPIPP člen 357.
plačilo sodne takse - prepozno plačana sodna taksa - zakonski rok - nepodaljšljivost roka za plačilo sodne takse - posledice zamude - stečajni postopek nad zavezancem za plačilo
Posledice prepozno plačane sodne takse so enake kot posledice neplačane takse.
Niti ZST-1 niti ZPP v primeru, da se nad taksnim zavezancem vodi stečajni postopek, ne določata posebnega roka oziroma drugačnega poteka roka za plačilo sodne takse. ZPP v 105.a členu (niti kje drugje) nastopa posledic zamude roka za plačilo sodne takse ne veže na razlog zamude.
ZPP člen 8, 291, 291/2, 408, 409. ZZZDR člen 105, 105/3, 117, 129, 129a.
razmerja med starši in otroki - postopek v sporih iz razmerij med starši in otroki - razveza zakonske zveze - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - dodelitev mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo - stiki - preživnina - pridržana sodba - datum izdaje sodbe - preživljanje polnoletnega otroka - aktivna legitimacija - otrokova največja korist - upoštevanje otrokovih želja - odpoved pravici do pritožbe - izvedenec - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - pridobitne zmožnosti zavezanca - preživninske zmožnosti staršev - visoke preživninske zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Od polnoletnosti otroka toženec nima več aktivne legitimacije zahtevati preživnino zanj. Z zahtevki za preživljanje lahko razpolaga le polnoletni otrok sam, ki lahko obe tožbi umakne ali pa ju spremeni tako, da od staršev zahteva plačevanje preživnine.
Izvedenec je za oba starša ugotovil, da imata ustrezne kapacitete za varstvo in vzgojo otrok, da pa otroci kot svoj dom dojemajo hišo in okolico, kjer so živeli od rojstva dalje, tam hodili v osnovno šolo in spletli socialne stike. Nedvomno imata v hiši, torej pri očetu, mladoletna otroka tudi boljše pogoje za bivanje kot pri mami, ki živi v dvosobnem stanovanju, in A. A. ima bližje do šole. B. A. in polnoletni C. A. želita še naprej živeti pri očetu, izvedenec pa je ugotovil, da so otroci medsebojno zelo povezani in da so si v oporo, zato ne bi bilo v njihovo korist, če bi jih sodišče „ločilo“.
Da naj bodo stiki otrok z mamo čim bolj obsežni, izhaja iz mnenja izvedenca, pa tudi, da bo za deklico koristno, če bo imela več stikov z mamo kot njena brata. Iz razgovora A. A. na CSD je razbrati željo, da bi bila rada večkrat z mamo sama. Glede na to, da A. A. prihaja v puberteto, je pritožbeno sodišče prepričano, da je v njeno največjo korist, da vsak teden enkrat sama z mamo preživi večer in tam prespi. Stiki s prespanjem so pomembni za ohranjanje medsebojne bližine in zaupanja, za dober odnos med otrokom in staršem, kateremu otrok ni zaupan v vzgojo in varstvo.
Da starš, kateremu so otroci dodeljeni v varstvo in vzgojo, večkrat poskrbi za prevoz otrok domov, je razumno. Med vožnjo se otrokom ni mogoče povsem posvetiti, otroka pa v času nekajurnega popoldanskega stika z mamo zaradi njenih službenih obveznosti in izvenšolskih dejavnosti nista ves čas z mamo, zato je prav, da ko so skupaj, ta čas preživijo kvalitetno, ne pa na vožnji.
zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti - zakonski znaki kaznivega dejanja - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - izločitev sodnika - izločitveni razlog - priznanje krivde - zavrnitev priznanja krivde - faza glavne obravnave - sporazum o priznanju krivde - predobravnavni narok - glavna obravnava - pogajanja o priznanju krivde - pravica do poštenega postopka - pravica do neodvisnega in nepristranskega sojenja - pravica do sodnega varstva - pravna jamstva v kazenskem postopku - pravica do enakega varstva pravic - pravica do obrambe - sprememba obtožbe na glavni obravnavi - predsednik uprave delniške družbe (d.d.) - skrbnost vestnega in poštenega gospodarstvenika - odvzem premoženjske koristi prejemniku koristi
Izločitveni razlog po 3. točki drugega odstavka 39. člena ZKP (sodnik oziroma sodnik porotnik ne sme odločati o obtožbi, če je izdal sklep, s katerim se priznanje krivde zavrne oziroma sklep, da se sporazum o priznanju krivde zavrne) se nanaša zgolj na fazo predobravnavnega naroka. Ta izločitveni razlog se ne razteza na fazo glavne obravnave oziroma v fazo po zaključenem predobravnavnem naroku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00023087
ZPP člen 347, 347/5. SPZ člen 66, 66/1, 99, 100. OZ člen 82, 82/1, 82/2.
solastnina - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - prenehanje vznemirjanja lastninske pravice - tožba za varstvo lastninske pravice - zaščita pred vznemirjanjem - upravičenja solastnika - razdelitev solastne stvari - sodna poravnava - dogovor o razdelitvi solastne stvari v naravi - dogovor o uporabi solastne nepremičnine - souporaba - soposest - razlaga spornih pogodbenih določil - skupen namen pogodbenikov - poseg v izvrševanje lastninske pravice - pravica do zasebnosti - pravica do nedotakljivosti stanovanja - negatorna tožba - pritožbena obravnava
Z izdelavo pregrade je tožena stranka posegla v dotedanji (in s sodno poravnavo dogovorjeni) način izvrševanja (so)lastniških upravičenj in tožeča stranka utemeljeno zahteva sodno varstvo (99. in 100. člen SPZ).
Zaradi narave solastninske pravice sta v solastninskih razmerjih avtonomija in svoboda vsakega posameznega lastnika omejeni z enakimi upravičenji drugega lastnika. Solastniku je zato mogoče odreči sodno varstvo, a le izjemoma, če bi se z ugoditvijo zahtevku nesorazmerno poseglo v solastnikove pravice, na primer v ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja. Ker imata stanovanji pravdnih strank (torej tudi tožene stranke) vrata, ki jih je mogoče zaklepati, prehod tožeče stranke do električne omarice tako ne pomeni prostega dostopa do stanovanjskih prostorov tožene stranke. V ustavno pravico do zasebnosti in nedotakljivosti stanovanja torej z dostopom tožene stranke do električne omarice ni poseženo.