CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00022695
SZ-1 člen 24, 24/5, 25, 25/3. OZ člen 403, 1017, 1017/3, 1017/4, 1025, 1034, 1034/2, 1034/3. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. Pravilnik o upravljanju večstanovanjskih stavb (2009) člen 21a.
terjatev upravnika večstanovanjske stavbe - obratovalni stroški - dobava plina - subsidiarna odgovornost lastnika za neplačane obveznosti najemnika - subsidiarno poroštvo - zakonito poroštvo - stroški izterjave dolga - ugovor zastaranja - pretrganje zastaranja - obvestitev poroka
Stroški dobave plina in stroški oglasne deske so obratovalni stroški. Ker gre za obratovalne stroške, je toženka (lastnica stanovanja) za njihovo plačilo subsidiarno odgovorna na podlagi določbe petega odstavka 24. člena SZ-1 in ima takšna njena odgovornost naravo zakonitega poroštva.
ZJC-B člen 19, 19/78. URS člen 69. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. OZ-UPB1 člen 190.
razlastitev - dejanska razlastitev - de facto razlastitev - denarna odškodnina zaradi razlastitve - denarna odškodnina za razlaščeno nepremičnino - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - tek zamudnih obresti - pravica do izjave - ugovor zastaranja - pravica do zasebne lastnine - pravna razlastitev
V obravnavanem primeru bi institut zastaranja omejeval pravico do sodnega varstva tožnika in pravico do zasebne lastnine. Država, ki je tožnika dejansko razlastila, šele po več kot 10 letih pa speljala tudi pravno razlastitev, je ravnala nezakonito. Tožniku ni mogoče očitati, da ni sprožil postopka razlastitve (kateremu bi sledil postopek za določitev odškodnine za razlaščene nepremičnine), saj mu zakon tega ni dopuščal. Lastnik je ostal le na papirju. Država ni trdila, da je ob odvzemu posesti ponudila odškodnino takratnemu lastniku. Razlastitveni zavezanec ima možnost zahtevati zakonske zamudne obresti za čas od odvzema posesti do pravnomočnosti odločbe o razlastitvi. Če bi obveljalo stališče toženke, bi tožnikov zahtevek iz naslova obresti zastaral prej, preden bi ga lahko uveljavljal na sodišču. Zastaranje zanj ni moglo začeti teči prej, preden bi lahko zahteval odškodnino od države.
KZ-1 člen 75, 75/3, 211, 211/1, 211/3, 245, 245/1, 245/3, 245/5. ZKP člen 105, 105/3.
pranje denarja - predikatno kaznivo dejanje - odvzem premoženjske koristi - premoženjskopravni zahtevek - prikrivanje izvora denarja - goljufija - opis kaznivega dejanja - sostorilstvo - konkretizacija zakonskega znaka
Obtoženca kaznivega dejanja pranja denarja po členu 245 KZ-1 nista storilca predikatnega kaznivega dejanja, zato bi v takšnem primeru moralo sodišče oškodovano družbo napotiti na pravdo, za obtoženca pa uporabiti določbe o odvzemu premoženjske koristi ali varnostni ukrep odvzema predmetov po šestem odstavku 245. člena KZ-1.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00023502
OZ člen 131, 171, 171/1, 179, 186, 186/1, 186/4, 393, 393/2, 395, 395/1.. ZPP člen 14.
krivdna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na pravnomočno kazensko obsodilno sodbo - solidarna odškodninska odgovornost - deljena odgovornost in zmanjšanje odškodnine - višina odškodnine zaradi razžalitve časti in dobrega imena - pravična denarna odškodnina - odgovornost za škodo nastalo v pretepu
Nadalje je pri presoji pravnega standarda razžalitve dobrega imena in časti potrebno upoštevati okoliščine posameznega primera, kar pomeni, da je odškodninska odgovornost tožencev podana, če je njihovo nedopustno ravnanje po objektivnih merilih lahko prizadelo tožnikovo čast, kot zavest o lastni vrednosti in dobro ime, kot veljavo človeka v družbi.
zastaranje kazenskega pregona - kaznivo dejanje velike tatvine - pretrganje zastaranja - kršitev kazenskega zakona - zavrnilna kazenska sodba - sprememba sodbe na pritožbeni stopnji - kazenska evidenca
Iz opisa obdolžencu očitanega kaznivega dejanja izhaja, da naj bi ga obdolženec storil dne 12. 3. 2009, kar po določbi prvega odstavka 91. člena KZ-1 pomeni, da je tega dne začelo teči zastaranje kazenskega pregona. Za kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena KZ-1 je predpisana kazen zapora do petih let. Po določbi 4. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 kazenski pregon ni več dovoljen, če je poteklo deset let od storitve kaznivega dejanja, za katero se sme po zakonu izreči zapor nad eno leto. Glede na navedeno je desetletni zastaralni rok, po poteku katerega kazenski pregon ni več dovoljen, potekel dne 12. 3. 2019 (to je sicer po izdaji izpodbijane sodbe, vendar še pred predložitvijo spisa v odločanje višjemu sodišču dne 29. 4. 2019). Ker je torej kazenski pregon zoper obdolženca za obravnavano kaznivo dejanje že zastaral, je podana kršitev kazenskega zakona iz 3. točke 372. člena ZKP. Zato je višje sodišče pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je obtožbo zoper obdolženca za očitano kaznivo dejanje velike tatvine po drugem odstavku 205. člena v zvezi s prvim odstavkom 204. člena in drugim odstavkom 20. člena KZ-1, iz razloga po 4. točki 357. člena ZKP zavrnilo.
Obstoj in bližina prizidka predstavlja obliko škodljivega vpliva, kar ustreza pravnemu pojmu "idealne imisije". Ker gre za skupek ravnanj, ki povzročajo nedopustne imisije, je potrebno tudi njihovo skupno in ne posamično vrednotenje.
V okoliščinah konkretnega primera je prav toženec tisti, ki že kot "povprečen človek" ve, da je njegov pes nepredvidljiv in nevaren, in zato kot njegov lastnik, prvi in najbolj poklican, da opisano in ugotovljeno ravnanje njegovega psa prepreči. Tudi odločitve v drugih podobnih primerih poudarjajo, da je dolžnost imetnikov psov, da psu onemogočijo, da koga poškoduje kajti "Nadzorovanje psa mora biti prilagojeno vsaki obstoječi oziroma predvidljivi situaciji".
izvršba na nepremičnine - dolžnikov ugovor - ugovor zoper novo izvršilno sredstvo - nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - sorazmernost med višino terjatve in vrednostjo predmeta izvršbe - višina terjatve - vrednost nepremičnine - možnost poplačila iz drugega dolžnikovega premoženja - ugotovljena vrednost nepremičnine
Niti 169. člen ZIZ, niti odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, na katere se sklicuje pritožba, ne utemeljujejo posplošenega zaključka, da bi bila izvršba na nepremičnino, ki je dolžnikov dom, v vseh primerih izključena. Treba je upoštevati okoliščine vsakega konkretnega primera, zlasti višino terjatve in s tem povezano sorazmernost med terjatvijo in vrednostjo dolžnikovih nepremičnin ter možnost poplačila iz preostalega dolžnikovega premoženja. V tej fazi postopka, ko še ni ugotovljena vrednost dolžničine nepremičnine oz. njenega solastninskega deleža na njej, sodišče prve stopnje ni imelo zadostnih informacij za presojo, ali je podana sorazmernost med predlaganimi sredstvi oz. predmeti izvršbe v primerjavi z višino terjatve, ki je predmet izterjave v tem postopku. Tudi ob upoštevanju v pritožbi zatrjevane vrednosti nepremičnine dolžnica s sklicevanjem nanjo zaenkrat ne more uspeti, saj v spisu ni podatkov o tem, da bi imela v lasti drugo nepremičnino oz. morebitno drugo premoženje, na katerega bi bilo mogoče poseči zaradi poplačila upnikove terjatve, in tega niti pritožba ne trdi, še manj pa izkaže. Bo pa to v nadaljevanju postopka moralo presojati sodišče prve stopnje, in sicer v okviru določb 169. in 71. člena ZIZ.
stvarna pristojnost - ugovor stvarne nepristojnosti - pravila postopka v gospodarskih sporih - družbenik družbe - fizična oseba - odgovornost družbenika za dolg družbe
Kadar je ena od pravdnih strank fizična oseba, praviloma ne gre za gospodarski spor, razen v primeru izjem, ki jih določa ZPP v členih 481 do 484. Ali gre za katero od zakonskih izjem, je mogoče presoditi že na podlagi trditev v tožbi. Tožeča stranka je tožbo vložila zoper osebno odgovorno družbenico dolžnice za dolgove dolžnice. Gre torej za premoženjskopravni spor med osebo iz prvega odstavka 481. člena ZPP na strani tožeče stranke in fizično osebo na strani tožene stranke, ki pa nima lastnosti nobene od oseb iz 481. člena ZPP.
Če bi se spor neposredno nanašal na razmerje med družbenico in družbo, torej če bi bila tožena stranka družbenica družbe, s katero bi bila v sporu, bi šlo za primer, ki ga ureja 1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP in bi se v takem primeru uporabila pravila o postopku v gospodarskih sporih. V konkretnem primeru pa ne gre za spor med družbenico in družbo v smislu 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP, pač za spor med tujo pravno osebo in fizično osebo, ki med seboj nista v korporacijsko članskem razmerju.
postopek osebnega stečaja - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - osebna vročitev - fikcija vročitve - nepravilno vročanje - neuporaben hišni predalčnik - obvestilo o prispelem pismu - dejanska seznanitev s sodnim pisanjem - pravica do izjave
Neuporabnost poštnega predalčnika zaradi nemožnosti njegovega zaklepanja je relevantna in se upošteva le glede pisanja, ki se vroča, ne pa tudi glede obvestila o tem pisanju. Vročevalec bi tako po presoji pritožbenega sodišča moral (in smel) obvestilo o prispelem pismu pustiti v predalčniku, ne glede na njegove morebitne pomanjkljivosti glede zagotavljanja zaupnosti pisanj.
rok za vložitev zasebne tožbe - neobstoječ pravni pouk - prava neuka stranka - zastopanje po odvetniku - oškodovanka kot tožilka
Prvostopno sodišče je pooblaščenko oškodovanke kot tožilke res le obvestilo o tem, da je zaključilo s posameznimi preiskovalnimi dejanji in pri tem ni navedlo izrecno, da je potrebno obtožni akt vložiti v roku iz tretjega odstavka člena 186 ZKP, torej v 15 dnevnem roku od prejema tega obvestila. Vendar pa je tudi v tem delu pritrditi prvostopnemu sodišču, ki je pravilno obrazložilo, da je imela oškodovanka kot tožilka v predmetnem postopku pooblaščenko - odvetnico, ki pa ni prava neuka oseba in se že zato predpostavlja, da je seznanjena z določbam procesnih zakonov in tudi z njihovimi posledicami. Dejstvo je namreč, da če sodišče vroči odločbo brez pravnega pouka o pravici do pritožbe oziroma v konkretni zadevi do vložitve obtožnega predloga, s tem stranki še ne odvzame navedene pravice, ker sme stranka kljub temu vložiti pritožbo oziroma obtožni predlog oziroma brez odlašanja zahtevati, da se ji ponovno vroči popolna odločba s pravnim poukom in ji šele takrat začne teči rok za vložitev obtožnega akta.
ZFPPIPP člen 57, 57/3, 59, 59/2, 403. URS člen 23, 25.
rok za prijavo terjatev v stečajnem postopku - ugovor proti odpustu obveznosti - razlogi za ugovor - pridobitev procesne legitimacije upnika - aktivna procesna legitimacija upnika - položaj strank - razjasnjevalna dolžnost - pravica do sodnega varstva - zastoj v postopku - pravica do pravnega sredstva - pravica do pritožbe
Višje sodišče ugotavlja, da kršitev, na katere je opozorilo Ustavno sodišče, samo ne more odpraviti. Iz spisa namreč ni razvidno, kdo je sedaj upnik terjatve, ki jo je v stečajnem postopku prijavila prednica Banke X. d. d., zato tudi ni jasno, s kom bi moralo višje sodišče izvesti razjasnjevalni postopek. Šele ko se bo ugotovilo, kdo je sedaj upnik te terjatve in ali je tudi obvestil upravitelja o spremembi upnika (vlogo bi sicer lahko upravitelju poslalo tudi sodišče, vendar pa iz spisa to ni razvidno), bo mogoče upnika pozvati, da se izjavi glede aktivne procesne legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.
Do občutnega zastoja v postopku je torej že tako ali tako prišlo. Tudi, če bi višje sodišče o zadevi samo odločilo, kar pa bi odvzelo strankam možnost pritožbe pred rednim sodiščem, bi moralo najprej izvesti razjasnjevalni postopek, kot je obrazložilo že zgoraj. Na drugi strani je pravica do pritožbe, ki je prav tako ustavna pravica, njena uveljavitev pa je povezana s tem, da bo o zadevi najprej odločilo sodišče prve stopnje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM00023299
ZPP člen 57.
izbrisna tožba - obligacijski zahtevek - ugovor krajevne pristojnosti
Nedvomno gre v tej pravdni zadevi za izbrisno tožbo za zahtevo po vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja z ustreznim vmesnim ugotovitvenim zahtevkom in ne za obligacijski zahtevek.
Pritožbeno zatrjevana nezmožnost plačila sodne takse ne opravičuje dejstva, da tožena stranka sodne takse ni plačala, s pritožbo zoper izpodbijani sklep pa ne more ponovno izpodbijati odločitve o taksni oprostitvi.
pridobitev solastninske pravice graditelja - nastanek nove stvari
Kot izhaja iz sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, je mogoče v izjemnih primerih, ko ne gre za dograditev objekta oziroma vlaganj v že obstoječo stavbo, ampak za zgraditev nove, samostojne gradbene celote, kot je bilo tudi v konkretnem primeru, pridobiti (so)lastninsko pravico na podlagi 21. in 22. člena ZTLR, ne pa na podlagi določb 24. - 26. člen ZTLR, ki govorijo o gradnji na tujem svetu.
SPZ člen 142, 142/2.. ZIZ člen 53, 210, 210/1, 210/2, 210/4.. ZFPPIPP člen 19, 22.
neposredno izvršljiv notarski zapis - učinki vknjižbe zastavne pravice in zaznambe neposredne izvršljivosti - pridobitev solastninske pravice na nepremičnini - zastavljena nepremičnina - zakonec - izvirna pridobitev lastninske pravice - izločitvena pravica - ločitvena pravica - poplačilo iz zastavljene nepremičnine
Zastavna pravica upnice na solastniškem deležu dolžnice še vedno obstoji, zato slednja odgovarja za hipotekarno obveznost (s hipoteko zavarovano terjatev upnice) kot realna dolžnica. V tem stvarnopravnem razmerju nastopa kot zastaviteljica, torej oseba, proti kateri učinkuje zastavna pravica, izvršba zoper njo pa je bila dovoljena zaradi zaznambe neposredne izvršljivosti notarskega zapisa v zemljiški knjigi.
Priznanje izločitvene pravice v stečajnem postopku ni povezano z vprašanjem obstoja upničine terjatve, temveč zgolj z vprašanjem resničnega (dejanskega) lastništva določenega premoženja s strani stečajnega dolžnika oziroma obsegom stečajne mase.
Ločitvena pravica predstavlja posebno upravičenje v okviru stečajnega postopka, torej pravico do prednostnega poplačila iz določenega premoženja insolventnega dolžnika. Po naravi stvari je ta pravica povezana s premoženjem, ki je v lasti stečajnega dolžnika oziroma sodi v stečajno maso, pogojena pa je s tem, da upnik še pred začetkom stečajnega postopka pridobi na njem zastavno pravico. Pritožbene navedbe, da je o neobstoju hipoteke na solastniškem deležu dolžnice odločeno že s sklepi o preizkusu terjatev, ločitvenih in izločitvenih pravic v postopku osebnega stečaja nad B.Ž., torej niso utemeljene.
sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno
Brez dodanega priimka matere bi lahko prišlo do neželenih in nepotrebnih zapletov med strankama in je že iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje pravilna.
Tožena stranka se je za nakup podrejenih obveznic odločila brez skrbne presoje sporne investicije in izključno na podlagi priporočila vodje finančnega sektorja, ki za odločanje o nakupu vrednostnih papirjev ni imel znanja. Da je šlo za tvegan posel je sodišče ugotovilo tudi na podlagi prospekta, v katerem je izrecno navedeno, da je volatilnost (na kapitalskem in valutnem trgu največkrat razumljena kot nasprotje stabilnosti) visoka, zaradi česar cene v naprej ni mogoče napovedati.
ZFPPIPP člen 271, 275, 275/1. SPZ člen 196, 197. OZ člen 221.
neobstoj ločitvene pravice - prenos zemljiškega pisma - popolnost indosamenta
V skladu z 271. členom ZFPPIPP so izpodbojna pravna dejanja stečajnega dolžnika, pogoj za to pa seveda je, da gre za pravno dejanje, ki ima učinke.
Kdaj ločitvena pravica ne obstaja, ker sploh ni nastala, določajo materialnopravni predpisi.
Le zapis imena in priimka indosatarja ne predstavlja popolnega indosamenta. To pa pomeni, da indosament ni veljaven in s tem ni izkazana pravica tožene stranke iz vrednostnega papirja.
DRUŠTVA - LOVSTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSK00023797
URS člen 35, 42, 42/2.. OZ člen 131, 132, 165, 179, 179/1, 179/2.
odmera odškodnine za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - nezakonita izključitev - lovsko društvo - kršitev pravice do združevanja - okrnitev osebnostne pravice - razžalitev dobrega imena in časti - denarna odškodnina za duševne bolečine - pravična denarna odškodnina - gotova bodoča škoda - osebnostne pravice
Osebnostne pravice spadajo med temeljne pravice in svoboščine, ki jih varuje že Ustava, ki nekatere osebnostne pravice tudi našteva, v 35. členu pa je vsebovana generalna klavzula (zagotavlja nedotakljivost človekove telesne in duševne integritete, zasebnosti in drugih osebnostnih pravic). Ne obstajajo numerus clausus osebnostnih pravic, saj se ustvarjajo vedno novi vidiki posegov v osebnost. Osebnostne pravice so po naravi pravice, ki imajo civilno naravo, kar vključuje tudi pravico do odškodnine. Pravica do združevanja je tudi po presoji pritožbenega sodišča osebnostna pravica (v sodni praksi v določenih zadevah višja sodišča menijo nasprotno – prim. odločbe VSL I Cp 2623/2017, VSL I Cp 863/2017), ima ne le politični, pač pa tudi civilni aspekt in je v primeru kršitve ob izpolnitvi pogojev oškodovanec upravičen do odškodnine (da ima taka pravica civilni aspekt, je zavzelo stališče že Evropsko sodišče za človekove pravice – prim. sodba z dne 4.7.2017 – application no. 38458/2015 – točka 55).