dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - nujni dedič - nujni deleži v naravi - izplačilo nujnega dednega deleža - delitev dediščine - neznano bivališče - začasni zastopnik
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je nujna dedinja že prejela denarno izplačilo tudi za nujni delež na pozneje najdenem premoženju. Navedeno namreč posega že na področje delitve dediščine, kar ni predmet sklepa o dedovanju, razen izjemoma, ko dediči skladno s tretjim odstavkom 214. člena ZD sporazumno predložijo delitev in način delitve. Glede na to, da volje nujne dedinje B. M. sodišče ni moglo ugotoviti, je pravilno zaključilo, da ji lahko nujni delež prizna le v naravi. Vsa morebitna sporna vprašanja o delitvi obravnavanega premoženja med dedinjama bodo lahko predmet posebnega postopka o delitvi solastnine.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - zlom vretenca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - valorizacija akontacij odškodnine - akontacija dohodnine - popravni sklep
Pritožba neutemeljeno oporeka valorizaciji delnega plačila odškodnine. Ker se odškodnina odmerja po cenah ob izdaji sodbe (prim. drugi odstavek 168. člena OZ), je treba enak kriterij uporabiti tudi za delno plačilo odškodnine; oba dela odškodnine je treba spraviti na skupni imenovalec. Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine je pravno vprašanje, ta vprašanja pa sodišče rešuje po uradni dolžnosti in ne, če to od sodišča zahteva katera od strank.
predlog za nadaljevanje izvršbe z novim upnikom - javna ali po zakonu overjena zasebna listina - cesijska pogodba - prenos terjatve na novega upnika - interes za uveljavljanje ničnosti pogodbe (zainteresirane osebe) - izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu
Dolžnik se lahko upre prenosu terjatve (z uveljavljanjem ničnosti pogodbe o prenosu terjatve) bodisi zaradi narave terjatve, ki se prenaša bodisi zaradi pravno zavarovanega zasebnega interesa. Navedbe, ki jih dolžnik v zvezi s tem poda, pa morajo biti substancirane, kar pomeni, da mora navesti dejstva, ki ničnost prenosa utemeljujejo in zanje predložiti dokaze. Breme substanciranja je odvisno od možnosti dostopa do relevantnih informacij. Narava terjatve, ki se prenaša, in s tem dopustnost prenosa te terjatve, sodi v dolžnikovo zaznavno območje in se lahko o tem izreče. Glede drugih razlogov neveljavnosti odstopa terjatve pa je treba izhajati iz izhodišča, da dolžnik ni stranka pogodbe, s katero se terjatev prenaša, in ima tako položaj tretje osebe. To pa pomeni, da mora navesti ne samo domnevno podlago ničnosti, ampak tudi v čem je njegov pravni interes za ugotovitev ničnosti teh pravnih poslov. Na ničnost se namreč lahko sklicuje zgolj tisti, ki ima pravni interes, torej tisti, ki bo od ugotovitve ničnosti imel kakšno korist. Tega trditvenega bremena pa dolžnica ni zmogla.
Določbe ZUKSB splošnim določbam OZ ne nasprotujejo niti njihove uporabe ne izključujejo.
Izpolnitev odstopniku pred obvestilom o odstopu je veljavna in je z njo dolžnik prost obveznosti, vendar samo, če ni vedel za odstop; sicer obveznost ostane in jo mora izpolniti prevzemniku. Obvestilo dolžniku o odstopu tako ni pomembno za sklenitveno pogodbeno fazo, temveč za fazo izpolnitve pogodbe. Glede na navedeno ne drži, da sodišče prve stopnje ne bi smelo izdati sklepa o izvršbi, ker upnik v predlogu za izvršbo ni izkazal, da je bil glavni dolžnik ter dolžnica obveščena o prenosu terjatve. Za dovolitev izvršbe v korist upnika, ki ni upnik po izvršilnem naslovu, je zadostovala določna označba javne ali po zakonu overjene listine, s katero lahko dokaže, da je bila terjatev prenesena nanj.
plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - stroški postopka
Ker je glede na zakonska določila bilo toženkama naloženo plačilo zgolj tistega, kar bi sicer, če tožnica plačila sodnih taks ne bi bila oproščena, morali le-tej plačati kot del njenih potrebnih pravdnih stroškov, ZST-1 pa ne predvideva taksne oprostitve tudi za stroške postopka, je njuna predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilno kot neutemeljena zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023284
ZPP člen 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi - način izpolnitve obveznosti - posojilo
Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da se je zavezala, da posojilo vrne. Da se bo tožeča stranka lahko poplačala iz aparatov za profesionalno nego obraza (za katere tožena stranka priznava, da jih tožeči stranki še ni izročila), ni pravno upošteven pritožbeni razlog, s katerim bi tožena stranka lahko uspešno izpodbijala izdano sodbo na podlagi pripoznave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00022725
ZPP člen 328, 328/1, 328/2, 367, 367/1, 367b, 367b/1, 367b/2, 367b/3, 367b/4. ZNP člen 34. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3, 132. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1. ZD člen 163.
pravnomočen sklep o dedovanju - popravni sklep - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - zavrženje revizije - obravnavanje vloge kot revizije - predlog za dopustitev revizije - razlikovanje med revizijo in predlogom za dopustitev revizije - prehodne in končne določbe - novela ZPP-E - sprememba zakona
Pred ZNP-1 revizija v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ni bila dovoljena. ZNP-1 v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih pod pogoji, ki jih določa ZPP.
Pri navidezni pogodbi soglasje volj ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek zunanjega videza pogodbe. Če pa le ena izmed pogodbenic odda pravnoposlovno izjavo, vendar noče pravnih posledic, ki jih njena izjava vsebuje, ne da bi s tem seznanila svojo sopogodbenico, in to pridrži zase, gre za miselni (tihi) pridržek/mentalno rezervacijo. Ta na veljavnost pravnega posla ne vpliva zato, ker pravni red varuje dobroverno nasprotno stranko.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00027257
ZPP člen 14. ZVZD-1 člen 3, 3-1. OZ člen 6, 6/2, 147, 169, 173.
delovna nesreča - odškodninska odgovornost delodajalca - denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja - načelo popolne odškodnine - plačilo na roko - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo
Skladno z drugim odstavkom 173. člena OZ denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja res ne more biti višja od zneska, ki bi ga oškodovanec dobival od umrlega, če bi ostal živ, vendar pa sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni odločilo v nasprotju z v to določbo implementiranim načelom popolne odškodnine (169. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja pravilno upoštevalo tudi zaslužek pokojnega, ki ga je prejemal na roke, saj je takšno stališče skladno s sodno prakso.
prodajna pogodba - pravica do izjave - gospodarski spor majhne vrednosti
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice toženke do izjave) ni podana. Toženka je namreč sklep z dne 26. 2. 2018 s prilogami (in ne sklep s prilogami z dne 7. 3. 2018, ki ne obstaja,) prejela 7. 3. 2018. Slednje je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu in ki jo je hkrati z navedbo datuma prejema toženka lastnoročno podpisala. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženki z ustreznim pozivom v sporu majhne vrednosti vročilo v odgovor tožničino dopolnitev tožbe, na katero toženka ni odgovorila. Skladno z navedenim je bila toženki zagotovljena pravica do izjave, vendar je le-ta v nadaljnjem pravdnem postopku (op. vložila je ugovor v izvršilnem postopku) v sporu majhne vrednosti ni udejanjila, zato ne gre za očitano bistveno kršitev.
dopustna pritožbena novota - dvom v pristranskost sodišča - zaslišanje priče - dokazna ocena - pogoji za veljavnost oporoke - ustna oporoka - sočasna prisotnost obeh prič - izredne okoliščine - slabo zdravstveno stanje
V sodni praksi ni povsem enotnega stališča o tem, ali mora biti za veljavnost ustne oporoke poslednja izjava volje oporočnima pričama izjavljena sočasno. Medtem ko del sodne prakse vztraja pri zahtevi po sočasni prisotnosti oporočnih prič, drugi del dopušča odstop od takšne zahteve, ko sočasno prisotnost onemogočajo ali otežujejo prav tiste posebne okoliščine, ki tudi sicer opravičujejo podajo poslednje volje v ustni obliki. V tem primeru za veljavnost ustne oporoke zadošča, če je poslednja volja izjavljena pred dvema pričama ločeno (torej dvakrat). Navedena dilema za ta postopek ni odločilna, saj okoliščine, ki jih je pritožinica opredelila kot izredne (zapustničino slabo zdravstveno stanje in tresavica), zapustnici niso onemogočale ali oteževale, da poslednjo voljo izjavi ob sočasni navzočnosti dveh oporočnih prič.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00029911
ZST-1 člen 34a, 34a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebinsko odločanje - nedovoljen ugovor - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora
Dolžnik v pritožbi utemeljeno ponavlja ugovorne trditve zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in s tem pričakuje vsebinsko obravnavo njegovega ugovora. Če je bil ugovor pravočasen in popoln, bi moralo sodišče prve stopnje o njem vsebinsko odločiti, ne pa ga zavreči kot nedopustnega. Če dolžnik ni ugovarjal nobenega izmed zakonsko dopustnih razlogov, je lahko zato ugovor neobrazložen, pavšalen in s tem neutemeljen. Ni pa nedopusten in mora sodišče o njem vsebinsko odločiti.
ZPP člen 11, 319.. ZIZ člen 56, 56/2, 56/3, 61, 61/3.
učinek pravnomočnosti - zloraba procesnih pravic - ugovor po izteku roka
Tudi zlorabe procesnih pravic namreč sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost je kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami), v pravnomočno odločitev pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi pod omejenimi zakonskimi pogoji. Dolžnik lahko v izvršilnem postopku izpodbija pravnomočni sklep o izvršbi le pod zakonskimi pogoji ugovora po izteku roka, ki v obravnavani zadevi, niso bili izpolnjeni.
posestno varstvo - motenje posesti - zadnje stanje posesti - pravica do posesti - pomanjkljiva trditvena podlaga - materialno procesno vodstvo - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov
Pritožbeno sodišče soglaša z dokaznim zaključkom sodišča prve stopnje, ki je po pregledu priloženih fotografij in listin o staležu govedi, sledilo tožencema, da sta na spornem področju posest izvajala ona in je bilo njuno izvajanje razvidno navzven s tem, ko sta parcelo ogradila z električnim pastirjem in se je tam paslo tibetansko govedo. Zato z izkopom zemljišča okrog postavljenega križa do motenja posesti tožnice, ki ni izkazala, da bi takrat lahko dostopala do njega, ni prišlo.
Pritožbene navedbe, da je v obravnavanem primeru prišlo (le) do minimalnega trka, pritožbeno sodišče sprejema. Vendar to ne pomeni, da do poškodb, ki jih zatrjujejo tožniki in ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (lažji nateg vratnih mišic pri prvem tožniku, zvin vratne hrbtenice lažje stopnje pri drugem tožniku in zvin vratne hrbtenice in zvin desne rame lažje stopnje pri tretji tožnici), ob tem škodnem dogodku ni prišlo. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je najprej s pomočjo izvedenca cestno-prometne stroke ugotovilo sile, ki so pri trčenju delovale. Nato pa z izvedencem medicinske stroke ugotavljalo ali in kakšne poškodbe so take sile pustile na telesnih oškodovancev.
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Strah mora biti intenziven in dalj časa trajati. Četudi bi/so tožniki ob trčenju (naletu) pri zelo nizki hitrosti utrpeli kratkotrajen strah, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ta ni mogel biti tako močan in intenziven, da bi porušil njihovo duševno ravnovesje v taki meri, da bi bili upravičeni do odškodnine za tovrstno škodo. Strah za izid zdravljenja pa tudi ni bil ne dolgotrajen ne intenziven pri nobenem od vseh treh tožnikov. Njihove poškodbe so bile lahke, brez zapletenih diagnoz in brez komplikacij pri zdravljenju.
negatorna tožba - določnost tožbenega zahtevka - enakopravno obravnavanje strank - pravica uporabe - lastninska pravica - novo sojenje pred drugim sodnikom
Namen negatorne tožbe je lastnika nepremičnine zaščititi pred vsakršnimi posegi, ki ne pomenijo odvzema stvari. Slednja tako zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Tožnik mora v tem smislu zatrjevati (in dokazati) „zgolj“, da ima na stvari lastninsko pravico in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja.
garancija za napake stvari - neustrezne pnevmatike - dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - dokazna vrednost izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - trditveno in dokazno breme glede napake
Strokovno mnenje, ki ga po naročilu ene od strank pred pravdo izdela izvedenec, glede na ustaljeno stališče sodne prakse nima neposredne dokazne vrednosti, ampak ga je treba obravnavati le kot del trditvene podlage stranke, ki se na takšno mnenje sklicuje.
odškodnina - delovna nesreča - vzročna zveza - zahteva po postavitvi novega izvedenca - padec z lestve
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izvedenec z izdelavo pisnega mnenja oziroma ob ustnem zaslišanju v zadostni meri odgovoril na pripombe pravdnih strank in torej temeljijo tožničine težnje po postavitvi novega izvedenca le v njenem nestrinjanju z izvedenčevimi ugotovitvami, kar ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP. Izvedenska ekspertiza je jasna, popolna in razumljiva ter jo je mogoče preizkusiti, v njej pa tudi ni podanih takšnih nasprotij (notranjih nasprotij ali nasprotij z raziskanimi okoliščinami) in pomanjkljivosti oziroma ni podanega takšnega utemeljenega dvoma v njeno pravilnost, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi po ustnem zaslišanju izvedenca angažirati drugega, novega izvedenca.
Izvedenec je ugotovil tri možne vzroke za nastanek sporne delovne nesreče, in sicer gre za delavčevo nepazljivost pri sestopu, neustrezno hrbtno zaščito lestve in prah na lestvi. Glede na navedeno so v predmetni pravdi nerelevantne vse tožničine navedbe, ki ne morejo imeti oziroma nimajo vpliva na te tri naravne vzroke za nastanek delovne nesreče. Prah na lestvi in neustrezno hrbtno zaščito je kot možna (so)vzroka opredelil šele angažirani izvedenec. Gre za vzroka, ki izhajata le iz dokaza in ki nimata podlage v tožničinih pravočasnih trditvah. Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je do delovne nesreče prišlo zaradi delavčeve trenutne nepazljivosti pri sestopanju po lestvi in ne zaradi protipravnih opustitev toženke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da premajhen odmik hrbtne zaščite in prah nista v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo poškodbo.
V konkretnem primeru je dejstvo, ali je sporna nepremičnina skupna last tožnika in matere prvega toženca oziroma tašče druge toženke, predhodno vprašanje, od katerega rešitve je odvisna rešitev tudi konkretne zadeve.
Če bi se ugotovilo, da je sporna nepremičnina skupna lastnina tožnika in matere prvega toženca oziroma tašče druge toženke, kot to zatrjujeta toženca, predstavlja tožbeni zahtevek na izročitev sporne nepremičnine tožniku nedeljivo obveznost (416. člen OZ). Če je upnikov nedeljive obveznosti več, sme posamezni upnik zahtevati, naj dolžnik izpolni samo njemu le, če so ga drugi upniki pooblastili, da sprejme izpolnitev (drugi odstavek 416. člena OZ), kar pa tožnik ni niti zatrjeval niti izkazal. V nasprotnem primeru bi namreč tožnik kot skupni lastnik v nasprotju z voljo skupne lastnice, torej matere prvega toženca oziroma tašče druge toženke, na ta način uveljavil izključno posest na nepremičnini, kar pa je v nasprotju z upravičenji skupnega lastnika oziroma solastnika, da ima pravico imeti stvar v posesti in jo skupaj z drugimi solastniki uporabljati sorazmerno svojemu idealnemu deležu, ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov (prvi odstavek 66. člena SPZ).