delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - prenos solastniškega deleža - učinek vpisa v zemljiško knjigo - velikost solastnega idealnega deleža - življenjske potrebe
Vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi pa na podlagi 5. člena ZZK-1 učinkuje od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis oziroma, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.
sklenitev pogodbe - posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - navidezna (simulirana) pogodba - pogodbena volja strank - prava pogodbena volja - dokazno breme o drugačni naravi pogodbe
Značilnost navidezne pogodbe, kot jo ureja 50. člen OZ, je, da stranki simulirata obstoj pogodbe, katere sklenitve ne želita. Njuno soglasje ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek videza pogodbe. Navidezna pogodba zato nima učinka med pogodbenima strankama, takšna pogodba ni nična, temveč je neobstoječa. Ker je bil tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen (kot bo obrazloženo v nadaljevanju), pritožbeno sodišče ni problematiziralo dejstva, da tožnik s trditvami o navideznosti pogodbe napačno uveljavlja njeno ničnost (pogodba ni nična zato, ker je navidezna). Pri navidezni pogodbi gre torej za hoteno in sporazumno razhajanje med voljo pogodbenikov in izjavo te volje navzven. Tisti, ki navideznost pogodbe uveljavlja, nosi dokazno breme, da sta obe pogodbeni stranki želeli nekaj drugega in ne tistega, kar sta zapisali v pogodbi.
ZPP člen 11, 319.. ZIZ člen 56, 56/2, 56/3, 61, 61/3.
učinek pravnomočnosti - zloraba procesnih pravic - ugovor po izteku roka
Tudi zlorabe procesnih pravic namreč sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost je kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami), v pravnomočno odločitev pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi pod omejenimi zakonskimi pogoji. Dolžnik lahko v izvršilnem postopku izpodbija pravnomočni sklep o izvršbi le pod zakonskimi pogoji ugovora po izteku roka, ki v obravnavani zadevi, niso bili izpolnjeni.
dedni dogovor - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Ker dediči v tem zapuščinskem postopku niso sklenili sporazuma glede delitve podedovanega premoženja, pritožničina želja, da se ji njen dedni delež izplača v enkratnem znesku, v konkretnem primeru ni pravno upoštevna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025132
ZPP člen 13, 13/2, 199, 199/1, 199/4, 200, 200/1. SPZ člen 153.
stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - kreditna pogodba - kreditojemalec - solidarno poroštvo - zastavitelj - hipoteka - realni dolžnik - predhodno vprašanje
Ena od predpostavk za dopustnost stranske intervencije je tako pravni oziroma intervencijski interes. Tega mora ob priglasitvi intervencije pojasniti in izkazati predlagatelj stranske intervencije.
Glede na zahtevke po tožbi in nasprotni tožbi se z morebitnim uspehom tožencev (solidarnih porokov za zadevne kreditne obveznosti kreditojemalcev) v predmetnem postopku ne bi izboljšal pravni položaj predlagatelja (kot realnega dolžnika) v postopku s hipotekarno tožbo tožeče stranke. Obveznosti solidarnih porokov in realnega dolžnika, ki ni hkrati tudi osebni oziroma civilni dolžnik, so različne in (dokler obveznost glavnih dolžnikov ni izpolnjena) med seboj neodvisne ter samostojne. Tako morebitni uspeh tožencev v predmetnem postopku ne predstavlja ovire za to, da bi lahko sodišče v postopku s hipotekarno tožbo zoper predlagatelja izdalo neugodno odločbo, saj so hipoteke na predlagateljevih nepremičninah stvarnopravno zavarovanje za obveznosti družbe E. d.o.o. iz naslova solidarnega poroštva po zadevni kreditni pogodbi kot tudi za obveznosti glavnih dolžnikov (kreditojemalcev). Odločanje o prvih ni več predmet tega postopka, o vprašanju obstoja obveznosti kreditojemalcev po zadevni kreditni pogodbi pa bo v predmetnem postopku odločeno le kot o predhodnem vprašanju in torej z učinkom le v tem postopku.
Predlagatelju intervencije tudi ni bila kršena nobena pravica z opustitvijo vročitve odgovora tožeče stranke na njegovo prijavo stranske intervencije. Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - zlom vretenca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - valorizacija akontacij odškodnine - akontacija dohodnine - popravni sklep
Pritožba neutemeljeno oporeka valorizaciji delnega plačila odškodnine. Ker se odškodnina odmerja po cenah ob izdaji sodbe (prim. drugi odstavek 168. člena OZ), je treba enak kriterij uporabiti tudi za delno plačilo odškodnine; oba dela odškodnine je treba spraviti na skupni imenovalec. Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine je pravno vprašanje, ta vprašanja pa sodišče rešuje po uradni dolžnosti in ne, če to od sodišča zahteva katera od strank.
negatorna tožba - določnost tožbenega zahtevka - enakopravno obravnavanje strank - pravica uporabe - lastninska pravica - novo sojenje pred drugim sodnikom
Namen negatorne tožbe je lastnika nepremičnine zaščititi pred vsakršnimi posegi, ki ne pomenijo odvzema stvari. Slednja tako zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Tožnik mora v tem smislu zatrjevati (in dokazati) „zgolj“, da ima na stvari lastninsko pravico in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja.
postopek osebnega stečaja - prerekanje terjatve - ugovor o prerekanju terjatve - smiselna uporaba določb zakona - sklep o preizkusu terjatev - prepozna pritožba
Ker ima dolžnik položaj stranke postopka osebnega stečaja, bi lahko tudi on prerekal pravočasno prijavljene terjatve upnikov. Ker se za prerekanje prijavljenih terjatev uporabljajo smiselno določbe tega zakona o ugovoru upnika o prerekanju terjatev pomeni, da tudi za dolžnika veljajo enaki roki kot za upnika. Ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje njegovo vlogo o prerekanju terjatev štelo kot pritožbo zoper sklep o preizkusu terjatev, ne pa kot izjavo o prerekanju terjatev, pritožnik s pritožbo zoper sklep o zavrženju ne more uspeti, saj je tudi izjavo o prerekanju terjatev vložil prepozno.
izbris subjekta iz sodnega registra - podružnica tujega podjetja - pritožba upnika - pogoji za izbris - odgovornost matične družbe za obveznosti podružnice
V skladu s prvim odstavkom 679. člena ZGD-1 podružnica v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabiti firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Slednje pomeni, da podružnica nima statusa pravne osebe, v skladu s 683. členom ZGD-1 pa je za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. V primeru prenehanja podružnice je matično podjetje njen pravni naslednik.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - nujni dedič - nujni deleži v naravi - izplačilo nujnega dednega deleža - delitev dediščine - neznano bivališče - začasni zastopnik
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je nujna dedinja že prejela denarno izplačilo tudi za nujni delež na pozneje najdenem premoženju. Navedeno namreč posega že na področje delitve dediščine, kar ni predmet sklepa o dedovanju, razen izjemoma, ko dediči skladno s tretjim odstavkom 214. člena ZD sporazumno predložijo delitev in način delitve. Glede na to, da volje nujne dedinje B. M. sodišče ni moglo ugotoviti, je pravilno zaključilo, da ji lahko nujni delež prizna le v naravi. Vsa morebitna sporna vprašanja o delitvi obravnavanega premoženja med dedinjama bodo lahko predmet posebnega postopka o delitvi solastnine.
odškodnina - delovna nesreča - vzročna zveza - zahteva po postavitvi novega izvedenca - padec z lestve
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izvedenec z izdelavo pisnega mnenja oziroma ob ustnem zaslišanju v zadostni meri odgovoril na pripombe pravdnih strank in torej temeljijo tožničine težnje po postavitvi novega izvedenca le v njenem nestrinjanju z izvedenčevimi ugotovitvami, kar ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP. Izvedenska ekspertiza je jasna, popolna in razumljiva ter jo je mogoče preizkusiti, v njej pa tudi ni podanih takšnih nasprotij (notranjih nasprotij ali nasprotij z raziskanimi okoliščinami) in pomanjkljivosti oziroma ni podanega takšnega utemeljenega dvoma v njeno pravilnost, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi po ustnem zaslišanju izvedenca angažirati drugega, novega izvedenca.
Izvedenec je ugotovil tri možne vzroke za nastanek sporne delovne nesreče, in sicer gre za delavčevo nepazljivost pri sestopu, neustrezno hrbtno zaščito lestve in prah na lestvi. Glede na navedeno so v predmetni pravdi nerelevantne vse tožničine navedbe, ki ne morejo imeti oziroma nimajo vpliva na te tri naravne vzroke za nastanek delovne nesreče. Prah na lestvi in neustrezno hrbtno zaščito je kot možna (so)vzroka opredelil šele angažirani izvedenec. Gre za vzroka, ki izhajata le iz dokaza in ki nimata podlage v tožničinih pravočasnih trditvah. Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je do delovne nesreče prišlo zaradi delavčeve trenutne nepazljivosti pri sestopanju po lestvi in ne zaradi protipravnih opustitev toženke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da premajhen odmik hrbtne zaščite in prah nista v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo poškodbo.
Tako način in sredstva dokazovanja kot tudi dokazna ocena sta v našem pravdnem postopku prosta, kar pomeni, da je mogoče katerokoli dejstvo dokazovati s katerimkoli dokazom. V poslovni praksi pa ima dolžnikovo priznanje dolga nedvomno večjo težo kot dokazovanje njegovega dolga z dokazom o upnikovi nasprotni izpolnitvi (kar je zagotovo posrednejši dokaz od dolžnikovega priznanja). Ni razloga, da temu stališču ne bi sledila tudi sodna praksa.
Stališča v citirani zadevi, da s pripoznavo dolga ne nastane nova, od osnovnega posla neodvisna obveznost in da je mogoče kljub pripoznavi dolga še vedno obravnavati vprašanje dejanskega obstoja terjatve, pa zagotovo ne gre razumeti na način, da dolžnikova jasna in nedvoumna pripoznava dolga nima nobenih učinkov in je za upnikov procesni položaj pravzaprav vseeno, ali je dolžnik terjatev pripoznal ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023284
ZPP člen 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi - način izpolnitve obveznosti - posojilo
Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da se je zavezala, da posojilo vrne. Da se bo tožeča stranka lahko poplačala iz aparatov za profesionalno nego obraza (za katere tožena stranka priznava, da jih tožeči stranki še ni izročila), ni pravno upošteven pritožbeni razlog, s katerim bi tožena stranka lahko uspešno izpodbijala izdano sodbo na podlagi pripoznave.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00024339
ZUP člen 222. ZPP člen 8. URS člen 26. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 37. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 3, 3/1, 3/1-2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - molk upravnega organa - protipravno ravnanje upravnega organa - pasivnost stranke - dokazna ocena - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - ravnanje z odpadki
Tožena stranka je vlogo tožeče stranke iz leta 2010 obravnavala in nanjo odgovorila z dopisom z dne 6. 7. 2010, iz katerega izhaja, da vloga vsebinsko ni bila primerna. Drži sicer, da upravni organ ni izdal zavrnilne odločbe, a je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se v upravnem postopku v primeru, ko upravni organ v predpisanem roku o zadevi ne odloči z izdajo odločbe, domneva, da je bil strankin zahtevek zavrnjen. Toženi stranki je bilo torej glede na dopis z dne 6. 7. 2010 znano oziroma bi ji moralo biti znano, da vloga vsebinsko ni primerna oziroma ji ne bo odobreno, pa kljub temu več kot tri leta ni storila nič, saj je nato šele v izteku leta 2013 vložila novo vlogo. Zato očitek tožeče stranke, da je upravni organ ravnal protipravno, ker o njeni vlogi ni odločal, ni utemeljen.
Projekti, ki sledijo ciljem skupne evropske politike, so lahko upravičeni do sofinanciranja zgolj, če izpolnjujejo določena merila in pridobijo odločbo pristojnega organa. Zato ne obstaja zaveza RS sofinancirati vnaprej točno določene projekte.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - plačan komunalni prispevek - obstoječi objekt
Sodišče prve stopnje je obsežno povzelo cenitveno poročilo cenilca z dne 27. 12. 2017 in njegov odgovor na pripombe prvega dolžnika z dne 12. 2. 2018. V odgovoru je cenilec argumentirano zavrnil vse pripombe.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - izkazanost škode - razžalitev dobrega imena in časti
Po presoji pritožbenega sodišča zatrjevane škode tožnici ni treba dokazati z dokazili o opravljeni psihološki ali psihiatrični terapevtski obravnavi. Razžalitev dobrega imena in časti je nedovoljen poseg v osebnostno pravico, zaradi katerega je tožnica doživljala zatrjevana negativna čustva in negativne občutke, ki brez dvoma pomenijo psihično trpljenje in pravno priznano škodo v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - predlog za podaljšanje
Iz tožnikovega predloga izhaja, da pravočasno predlaga podaljšanje veljavnosti že izdane začasne odredbe v tem postopku in ne izdajo (nove) začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati utemeljenost predstavljenih razlogov za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe.
Pri navidezni pogodbi soglasje volj ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek zunanjega videza pogodbe. Če pa le ena izmed pogodbenic odda pravnoposlovno izjavo, vendar noče pravnih posledic, ki jih njena izjava vsebuje, ne da bi s tem seznanila svojo sopogodbenico, in to pridrži zase, gre za miselni (tihi) pridržek/mentalno rezervacijo. Ta na veljavnost pravnega posla ne vpliva zato, ker pravni red varuje dobroverno nasprotno stranko.