ZDZdr člen 46, 46/2, 47, 47/2, 62, 62/1. URS člen 19, 19/1.
sprejem osebe v varovani oddelek - sprejem osebe na zdravljenje pod posebnim nadzorom brez privolitve - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pravica do osebne svobode - zaslišanje - zaslišanje pridržane osebe - podaljšanje zdravljenja v nadzorovani obravnavi
Utemeljen je očitek o storjeni absolutno bistveni kršitvi določb postopka, ker sodišče prve stopnje ni odločalo na podlagi neposrednega stika z udeležencem in ga ni zaslišalo, ob tem pa ni ugotovilo dejstev, da lahko to izjemoma stori, torej da zdravstveno stanje tega ne omogoča oz. da oseba to odkloni.
EZ-1 člen 375, 375/3, 375/5, 376, 376/4. OZ člen 190, 193.
pogodbena zaveza - prenehanje pogodbe po zakonu - bioplinarna - dodelitev podpore po EZ - finančna podpora proizvajalcem električne energije
Predmet tožbenega zahtevka so neupravičeno prejeta sredstva iz naslova podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. O upravičenosti do podpore skladno z določbo prvega odstavka 374.člena EZ-1 odloča Agencija za energijo, ki je toženi stranki z odločbo dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje. Tožeča stranka ima status Centra za podpore, tožena stranka je po citiranih odločbah Agencije pridobila kot proizvajalec električne energije v elektrarni na bioplin status upravičenca do finančne pomoči za tekoče poslovanje.
Ker je odločba Agencije pravnomočna, so s tem nastopile pravne posledice odločbe, to pa je prenehanje veljavnosti Pogodbe o zagotavljanju podpore in pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravda v zvezi z zakonitostjo odstopa od najemne pogodbe ni predhodno vprašanje za konkretno zadevo, saj morebitni uspeh tožene stranke v pravdi ne more spremeniti pravnomočne odločbe Agencije, po kateri je tožena stranka prenehalo upravičenje do podpore s 19. 10. 2017.
Že z dnem, ko je tožeča stranka bila obveščena o opravljeni vročitvi odločbe, s katero je bila podpora ukinjena, je tožeča stranka bila dolžna ustaviti izplačevanje podpore, s pravnomočnostjo odločbe Agencije pa je nastopila dolžnost in upravičenje tožeče stranke, da od tožene stranke izterja morebitno preplačilo podpore. Morebitno dejansko obratovanje bioplinarne tudi po 20. 10. 2017 na upravičenje do plačila podpore ne more vplivati, saj je to upravičenje prenehalo z dnem, kot je določeno v odločbi agencije in tožeča stranka ne terja ničesar za nazaj, ampak le vračilo podpore, kolikor jo je toženi stranki preveč plačala.
sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom - delni umik tožbe - ustavitev postopka - ugovor stvarne pristojnosti - vsebinska presoja
Niti umik tožbe niti izpodbijani sklep tožnici ne preprečujeta ponovne vložitve tožbe pred pristojnim sodiščem.
Tožnica zmotno razume izpodbijani sklep o zavrnitvi njenega ugovora stvarne pristojnosti kot vsebinski sklep o zavrnitvi primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.
prodajna pogodba - pravica do izjave - gospodarski spor majhne vrednosti
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice toženke do izjave) ni podana. Toženka je namreč sklep z dne 26. 2. 2018 s prilogami (in ne sklep s prilogami z dne 7. 3. 2018, ki ne obstaja,) prejela 7. 3. 2018. Slednje je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu in ki jo je hkrati z navedbo datuma prejema toženka lastnoročno podpisala. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženki z ustreznim pozivom v sporu majhne vrednosti vročilo v odgovor tožničino dopolnitev tožbe, na katero toženka ni odgovorila. Skladno z navedenim je bila toženki zagotovljena pravica do izjave, vendar je le-ta v nadaljnjem pravdnem postopku (op. vložila je ugovor v izvršilnem postopku) v sporu majhne vrednosti ni udejanjila, zato ne gre za očitano bistveno kršitev.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.
ZST-1 tarifna številka 5122. ZST-1 člen 11, 13, 13/1.
plačilni nalog - plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Pritožničine trditve v zvezi s tem, da v stečajnem postopku ne bo poplačana, čeprav ima terjatev do stečajnega dolžnika v višini ene polovice nepremičnine, ker je upraviteljica prerekala njeno ločitveno pravico, nima zveze z odmero sodne takse in so takšne pritožbene navedbe nepomembne za odločanje o taksni obveznosti, saj morebiten uspeh ali neuspeh stranke v postopku v tej fazi postopka ni povezan z njeno obveznostjo plačila sodne takse, ki je odmena za delo sodišča.
dogovor o pridobitvi lastninske pravice - določljivost tožbenega zahtevka - sprememba tožbe
Toženec ni uspel dokazati, da bi bil lastnik stanovanja oziroma da bi imel kakšno drugo pravno podlago za uporabo stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilna uporaba določbe 111. člena SZ-1, ki določa, da oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik zahteva izpraznitev stanovanja.
negatorna tožba - določnost tožbenega zahtevka - enakopravno obravnavanje strank - pravica uporabe - lastninska pravica - novo sojenje pred drugim sodnikom
Namen negatorne tožbe je lastnika nepremičnine zaščititi pred vsakršnimi posegi, ki ne pomenijo odvzema stvari. Slednja tako zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Tožnik mora v tem smislu zatrjevati (in dokazati) „zgolj“, da ima na stvari lastninsko pravico in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025132
ZPP člen 13, 13/2, 199, 199/1, 199/4, 200, 200/1. SPZ člen 153.
stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - kreditna pogodba - kreditojemalec - solidarno poroštvo - zastavitelj - hipoteka - realni dolžnik - predhodno vprašanje
Ena od predpostavk za dopustnost stranske intervencije je tako pravni oziroma intervencijski interes. Tega mora ob priglasitvi intervencije pojasniti in izkazati predlagatelj stranske intervencije.
Glede na zahtevke po tožbi in nasprotni tožbi se z morebitnim uspehom tožencev (solidarnih porokov za zadevne kreditne obveznosti kreditojemalcev) v predmetnem postopku ne bi izboljšal pravni položaj predlagatelja (kot realnega dolžnika) v postopku s hipotekarno tožbo tožeče stranke. Obveznosti solidarnih porokov in realnega dolžnika, ki ni hkrati tudi osebni oziroma civilni dolžnik, so različne in (dokler obveznost glavnih dolžnikov ni izpolnjena) med seboj neodvisne ter samostojne. Tako morebitni uspeh tožencev v predmetnem postopku ne predstavlja ovire za to, da bi lahko sodišče v postopku s hipotekarno tožbo zoper predlagatelja izdalo neugodno odločbo, saj so hipoteke na predlagateljevih nepremičninah stvarnopravno zavarovanje za obveznosti družbe E. d.o.o. iz naslova solidarnega poroštva po zadevni kreditni pogodbi kot tudi za obveznosti glavnih dolžnikov (kreditojemalcev). Odločanje o prvih ni več predmet tega postopka, o vprašanju obstoja obveznosti kreditojemalcev po zadevni kreditni pogodbi pa bo v predmetnem postopku odločeno le kot o predhodnem vprašanju in torej z učinkom le v tem postopku.
Predlagatelju intervencije tudi ni bila kršena nobena pravica z opustitvijo vročitve odgovora tožeče stranke na njegovo prijavo stranske intervencije. Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00022725
ZPP člen 328, 328/1, 328/2, 367, 367/1, 367b, 367b/1, 367b/2, 367b/3, 367b/4. ZNP člen 34. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/3, 132. ZNP-1 člen 37, 216, 216/1. ZD člen 163.
pravnomočen sklep o dedovanju - popravni sklep - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku - zavrženje revizije - obravnavanje vloge kot revizije - predlog za dopustitev revizije - razlikovanje med revizijo in predlogom za dopustitev revizije - prehodne in končne določbe - novela ZPP-E - sprememba zakona
Pred ZNP-1 revizija v zapuščinskem postopku, ki je vrsta nepravdnega postopka, ni bila dovoljena. ZNP-1 v 37. členu dopušča revizijo v nepravdnih postopkih pod pogoji, ki jih določa ZPP.
Poroštvo je dopustno časovno omejiti na dve leti od sklenitve pogodbe.
Sodišče je pravilno zavrnilo primarni in podredni zahtevek iz razloga časovno omejenega poroštva.
V primeru stečaja glavnega dolžnika poroštvo ne deli usode glavne obveznosti, saj porokova obveznost ostane nespremenjena in porok jamči za takšno obveznost glavnega dolžnika, kot je bila določena ob sklenitvi poroštvene pogodbe.
Čeprav je prvo sodišče storilo postopkovno kršitev, ta v ničemer ne vpliva na odločitev, saj je prvo sodišče podredni zahtevek prvenstveno zavrnilo iz razloga časovno omejenega poroštva,
postopek za preklic pogojne obsodbe - izpolnitev posebnega pogoja v pogojni obsodbi - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Ker je torej potrjeno, da je obsojenec posebni pogoj, določen v pogojni obsodbi, izpolnil, ni več razlogov za preklic pogojne obsodbe, zato je pritožbeno sodišče pritožbi obsojenca ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo ter na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP postopek za preklic pogojne obsodbe obsojencu ustavilo. Razlog za ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe je namreč lahko tudi okoliščina, da obsojenec posebni pogoj izpolni še pred pravnomočnostjo sodbe, s katero mu je bila pogojna obsodba preklicana in kazen zapora izrečena.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - plačan komunalni prispevek - obstoječi objekt
Sodišče prve stopnje je obsežno povzelo cenitveno poročilo cenilca z dne 27. 12. 2017 in njegov odgovor na pripombe prvega dolžnika z dne 12. 2. 2018. V odgovoru je cenilec argumentirano zavrnil vse pripombe.
Pri navidezni pogodbi soglasje volj ni usmerjeno v nastanek pogodbenega razmerja, temveč v nastanek zunanjega videza pogodbe. Če pa le ena izmed pogodbenic odda pravnoposlovno izjavo, vendar noče pravnih posledic, ki jih njena izjava vsebuje, ne da bi s tem seznanila svojo sopogodbenico, in to pridrži zase, gre za miselni (tihi) pridržek/mentalno rezervacijo. Ta na veljavnost pravnega posla ne vpliva zato, ker pravni red varuje dobroverno nasprotno stranko.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSC00025205
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 57, 98 - 102. Uredba (EU) št. 539/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu glede poenostavitve nekaterih zahtev in glede nekaterih določb, povezanih s finančnim poslovodenjem člen 1, 1/8. ZFPPIPP člen 343.
vračilo namenskih sredstev evropske unije - stečaj pravne osebe - neupravičena poraba prejetih sredste
Navodila in s tem evropske predpise je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v delu, ko je zaključilo, da ta napotujejo na uporabo nacionalnega predpisa in sicer ZFPPIPP in zaključilo, da je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati stanje do uvedbe (prav: začetka) stečaja, ne pa kasnejše stanje.
Celo kadar je za neupravičeno porabo sredstev EU odgovoren upravičenec in je zoper upravičenca uveden stečaj ali postopek likvidacije, se sredstva ne vračajo, in posredniško telo do upravičenca ne vzpostavi terjatve, če stečaj ni povezan z goljufijo.
Za odločitev je bistveno le to, da je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek, da stečaj ni povezan z goljufijo in da v pogodbah o sofinaciranju ni bilo izrecno navedeno, da posredniško telo od upravičenca v primeru stečaja lahko zahteva vrnitev izplačanih sredstev, saj se v tem primeru skladno s členom 1 (8) (b) Uredbe EU št. 539/2010 dodeljena in izplačana sredstva upravičencu, torej toženi stranki, ne vračajo. Tožeča stranka tako nima terjatve iz naslova teh sredstev do tožene stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023284
ZPP člen 338, 338/3.
sodba na podlagi pripoznave - dovoljeni pritožbeni razlogi - način izpolnitve obveznosti - posojilo
Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da se je zavezala, da posojilo vrne. Da se bo tožeča stranka lahko poplačala iz aparatov za profesionalno nego obraza (za katere tožena stranka priznava, da jih tožeči stranki še ni izročila), ni pravno upošteven pritožbeni razlog, s katerim bi tožena stranka lahko uspešno izpodbijala izdano sodbo na podlagi pripoznave.
plačilo sodne takse oproščene nasprotne stranke - stroški postopka
Ker je glede na zakonska določila bilo toženkama naloženo plačilo zgolj tistega, kar bi sicer, če tožnica plačila sodnih taks ne bi bila oproščena, morali le-tej plačati kot del njenih potrebnih pravdnih stroškov, ZST-1 pa ne predvideva taksne oprostitve tudi za stroške postopka, je njuna predloga za oprostitev plačila sodnih taks pravilno kot neutemeljena zavrnilo.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - nujni dedič - nujni deleži v naravi - izplačilo nujnega dednega deleža - delitev dediščine - neznano bivališče - začasni zastopnik
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je nujna dedinja že prejela denarno izplačilo tudi za nujni delež na pozneje najdenem premoženju. Navedeno namreč posega že na področje delitve dediščine, kar ni predmet sklepa o dedovanju, razen izjemoma, ko dediči skladno s tretjim odstavkom 214. člena ZD sporazumno predložijo delitev in način delitve. Glede na to, da volje nujne dedinje B. M. sodišče ni moglo ugotoviti, je pravilno zaključilo, da ji lahko nujni delež prizna le v naravi. Vsa morebitna sporna vprašanja o delitvi obravnavanega premoženja med dedinjama bodo lahko predmet posebnega postopka o delitvi solastnine.