ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - plačan komunalni prispevek - obstoječi objekt
Sodišče prve stopnje je obsežno povzelo cenitveno poročilo cenilca z dne 27. 12. 2017 in njegov odgovor na pripombe prvega dolžnika z dne 12. 2. 2018. V odgovoru je cenilec argumentirano zavrnil vse pripombe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026788
OZ člen 131, 239, 246. ZPP člen 350, 350/2, 367a, 367a/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme oškodovanca - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nepopoln predlog za dopustitev revizije - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Predpostavke odškodnine odgovornosti morajo biti podane kumulativno. Že če manjka ena od njih, zahtevku za plačilo odškodnine ni mogoče ugoditi. V primeru, ko je bil predlog za dopustitev revizije zaradi neskrbnega odvetnikovega ravnanja zavržen (protipravnost), bi moral tožnik dokazati, da bi bil predlog za dopustitev revizije - če bi bil popoln (če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo) - uspešen. Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora tožnik dokazati tudi obstoj škode in vzročne zveze med njima.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00023044
ZIZ člen 238č, 238e. ZPP člen 421.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - izvršitev začasne odredbe - dopustni ugovori - formalna legaliteta - največja otrokova korist - izvršba na izročitev otroka - izročitev otroka - način izvršbe - neposredna izročitev - odvzem otroka materi - začasen odvzem otroka - sprememba pravnomočne začasne odredbe - sodna poravnava - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, temveč le o izvršitvi začasne odredbe, s katero je bil začasno dodeljen v varstvo in vzgojo očetu. Z opredeljeno vsebino odločanja je začrtana tudi meja dopustnih ugovornih razlogov in pravno pomembnih pritožbenih navedb.
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, v skladu s katerim izvršilno sodišče ni upravičeno presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagana izvršba, temveč mora upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. To načelo velja tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki, zato v postopku izvršbe za izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je bila odločitev, da se otroka (začasno) dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist.
Izvršba sodne odločbe o vzgoji in varstvu otroka se praviloma opravi s t. i. posredno izročitvijo, torej z izrekanjem denarne kazni zoper osebo, na katero se nanaša sklep o izvršbi (238.d člen ZIZ). Če izvršba na ta način ni uspešna, v posebej utemeljenih primerih pa takoj, lahko sodišče odloči, da se izvršba opravi s t. i. neposredno izročitvijo, da torej sodišče otroka odvzame osebi, pri kateri je v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.
Korist otroka, ki je glavno vodilo odločanja, zahteva izvršbo z neposredno izročitvijo.
Če je nasprotna udeleženka želela doseči spremembo (začasne) ureditve stikov, bi morala ustrezen predlog podati v navedenem postopku. Vse kaže, da je to tudi storila, saj sta udeleženca v njem 22. 2. 2019 sklenila začasno sodno poravnavo, v kateri sta stike uredila drugače, kot izhaja iz v tem postopku izdane začasne odredbe.
V obravnavanem postopku ni mogoče (več) odločati o predlogu nasprotne udeleženke za spremembo stikov, zato je takšen predlog utemeljeno zavržen.
ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - pravni interes za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem ni bilo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč je nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan. Odločitev o ustavitvi izvršbe je dolžniku tako v celoti v korist. Prav tako dolžnik svojega pravnega interesa za pritožbo ne more utemeljiti z navedbo, da mu bo v nasprotnem primeru onemogočena povrnitev neupravičeno odtegnjenih zneskov. Izvršilni postopek namreč še ni končan, objektivni rok za predlaganje nasprotne izvršbe, na katerega meri dolžnik, pa nastopi v enem letu od dneva končanja izvršilnega postopka. Možnost predlaganja nasprotne izvršbe tako v danem primeru ni odvisna od izdaje izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršbe.
EZ-1 člen 375, 375/3, 375/5, 376, 376/4. OZ člen 190, 193.
pogodbena zaveza - prenehanje pogodbe po zakonu - bioplinarna - dodelitev podpore po EZ - finančna podpora proizvajalcem električne energije
Predmet tožbenega zahtevka so neupravičeno prejeta sredstva iz naslova podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. O upravičenosti do podpore skladno z določbo prvega odstavka 374.člena EZ-1 odloča Agencija za energijo, ki je toženi stranki z odločbo dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje. Tožeča stranka ima status Centra za podpore, tožena stranka je po citiranih odločbah Agencije pridobila kot proizvajalec električne energije v elektrarni na bioplin status upravičenca do finančne pomoči za tekoče poslovanje.
Ker je odločba Agencije pravnomočna, so s tem nastopile pravne posledice odločbe, to pa je prenehanje veljavnosti Pogodbe o zagotavljanju podpore in pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravda v zvezi z zakonitostjo odstopa od najemne pogodbe ni predhodno vprašanje za konkretno zadevo, saj morebitni uspeh tožene stranke v pravdi ne more spremeniti pravnomočne odločbe Agencije, po kateri je tožena stranka prenehalo upravičenje do podpore s 19. 10. 2017.
Že z dnem, ko je tožeča stranka bila obveščena o opravljeni vročitvi odločbe, s katero je bila podpora ukinjena, je tožeča stranka bila dolžna ustaviti izplačevanje podpore, s pravnomočnostjo odločbe Agencije pa je nastopila dolžnost in upravičenje tožeče stranke, da od tožene stranke izterja morebitno preplačilo podpore. Morebitno dejansko obratovanje bioplinarne tudi po 20. 10. 2017 na upravičenje do plačila podpore ne more vplivati, saj je to upravičenje prenehalo z dnem, kot je določeno v odločbi agencije in tožeča stranka ne terja ničesar za nazaj, ampak le vračilo podpore, kolikor jo je toženi stranki preveč plačala.
sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom - delni umik tožbe - ustavitev postopka - ugovor stvarne pristojnosti - vsebinska presoja
Niti umik tožbe niti izpodbijani sklep tožnici ne preprečujeta ponovne vložitve tožbe pred pristojnim sodiščem.
Tožnica zmotno razume izpodbijani sklep o zavrnitvi njenega ugovora stvarne pristojnosti kot vsebinski sklep o zavrnitvi primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00027257
ZPP člen 14. ZVZD-1 člen 3, 3-1. OZ člen 6, 6/2, 147, 169, 173.
delovna nesreča - odškodninska odgovornost delodajalca - denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja - načelo popolne odškodnine - plačilo na roko - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo
Skladno z drugim odstavkom 173. člena OZ denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja res ne more biti višja od zneska, ki bi ga oškodovanec dobival od umrlega, če bi ostal živ, vendar pa sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni odločilo v nasprotju z v to določbo implementiranim načelom popolne odškodnine (169. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja pravilno upoštevalo tudi zaslužek pokojnega, ki ga je prejemal na roke, saj je takšno stališče skladno s sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00029911
ZST-1 člen 34a, 34a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebinsko odločanje - nedovoljen ugovor - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora
Dolžnik v pritožbi utemeljeno ponavlja ugovorne trditve zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in s tem pričakuje vsebinsko obravnavo njegovega ugovora. Če je bil ugovor pravočasen in popoln, bi moralo sodišče prve stopnje o njem vsebinsko odločiti, ne pa ga zavreči kot nedopustnega. Če dolžnik ni ugovarjal nobenega izmed zakonsko dopustnih razlogov, je lahko zato ugovor neobrazložen, pavšalen in s tem neutemeljen. Ni pa nedopusten in mora sodišče o njem vsebinsko odločiti.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - izkazana javna korist
V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen razlog za zamudo naroka - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - prometni zastoj
V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje se tožnik sklicuje na izreden dogodek, in sicer zastoj na cesti, ki je bil tako obsežen, da je predstavljal nepričakovano oviro, saj ni običajno, da se zastoj prične že pri Lukovici. Glede na to, da je imel tožnik na razpolago še enkrat toliko časa, kot bi potreboval za pot od doma do sodišča in je polovico tega časa porabil v zastoju, za katerega trdi in dokazuje, da je bil izreden, po oceni pritožbenega sodišča ni pravilna ocena prvostopenjskega sodišča, da gre za očitno neupravičen razlog.
priposestvovanje - dobra vera - dobroverna posest - prekoračitev tožbenega zahtevka
Tožeča stranka je dokazala, da je bila ves čas dobroverna posestnica dela parcele, katero zahteva na podlagi priposestvovanja. Toženci so bili sicer vpisani v zemljiško knjigo kot lastniki do celote, vendar je na podlagi delilne pogodbe, ki ni bila pravilno prenesena v zemljiško knjigo, pravni prednik tožnika prevzel v posest sporni del parcele in s pravno prednico tožencev to tudi v naravi razdelil. Toženci niso bili na sporni parceli desetletja. Tožnik je dokazal, da je bil dobroveren, tožene stranke pa niso dokazale izvrševanje svoje posesti oziroma nedobrovernosti tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00024339
ZUP člen 222. ZPP člen 8. URS člen 26. Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 37. Uredba o izvajanju postopkov pri porabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007-2013 (2007) člen 3, 3/1, 3/1-2.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - molk upravnega organa - protipravno ravnanje upravnega organa - pasivnost stranke - dokazna ocena - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - ravnanje z odpadki
Tožena stranka je vlogo tožeče stranke iz leta 2010 obravnavala in nanjo odgovorila z dopisom z dne 6. 7. 2010, iz katerega izhaja, da vloga vsebinsko ni bila primerna. Drži sicer, da upravni organ ni izdal zavrnilne odločbe, a je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da se v upravnem postopku v primeru, ko upravni organ v predpisanem roku o zadevi ne odloči z izdajo odločbe, domneva, da je bil strankin zahtevek zavrnjen. Toženi stranki je bilo torej glede na dopis z dne 6. 7. 2010 znano oziroma bi ji moralo biti znano, da vloga vsebinsko ni primerna oziroma ji ne bo odobreno, pa kljub temu več kot tri leta ni storila nič, saj je nato šele v izteku leta 2013 vložila novo vlogo. Zato očitek tožeče stranke, da je upravni organ ravnal protipravno, ker o njeni vlogi ni odločal, ni utemeljen.
Projekti, ki sledijo ciljem skupne evropske politike, so lahko upravičeni do sofinanciranja zgolj, če izpolnjujejo določena merila in pridobijo odločbo pristojnega organa. Zato ne obstaja zaveza RS sofinancirati vnaprej točno določene projekte.
dopustna pritožbena novota - dvom v pristranskost sodišča - zaslišanje priče - dokazna ocena - pogoji za veljavnost oporoke - ustna oporoka - sočasna prisotnost obeh prič - izredne okoliščine - slabo zdravstveno stanje
V sodni praksi ni povsem enotnega stališča o tem, ali mora biti za veljavnost ustne oporoke poslednja izjava volje oporočnima pričama izjavljena sočasno. Medtem ko del sodne prakse vztraja pri zahtevi po sočasni prisotnosti oporočnih prič, drugi del dopušča odstop od takšne zahteve, ko sočasno prisotnost onemogočajo ali otežujejo prav tiste posebne okoliščine, ki tudi sicer opravičujejo podajo poslednje volje v ustni obliki. V tem primeru za veljavnost ustne oporoke zadošča, če je poslednja volja izjavljena pred dvema pričama ločeno (torej dvakrat). Navedena dilema za ta postopek ni odločilna, saj okoliščine, ki jih je pritožinica opredelila kot izredne (zapustničino slabo zdravstveno stanje in tresavica), zapustnici niso onemogočale ali oteževale, da poslednjo voljo izjavi ob sočasni navzočnosti dveh oporočnih prič.
dedni dogovor - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Ker dediči v tem zapuščinskem postopku niso sklenili sporazuma glede delitve podedovanega premoženja, pritožničina želja, da se ji njen dedni delež izplača v enkratnem znesku, v konkretnem primeru ni pravno upoštevna.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - nastanek pravdnih stroškov - čas nastanka stroškov - neskrbnost - kriterij potrebnosti stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške
Toženec je namreč s tem, ko je zahtevek izpolnil, tega smiselno pripoznal, na podlagi ugotovljenih dejstev pa tudi ni mogoče zaključiti, da povoda za tožbo ni dal. Do teh stroškov bi bila tožnika skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP upravičena tudi, če bi takoj po izpolnitvi zahtevka tožbo umaknila. Na odločitev v tem delu tudi ne vpliva, ali je bil zahtevek utemeljen. Pomembno je le to, da je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve.
Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške, ki so jima nastali po izpolnitvi zahtevka, saj sta bili neskrbni in sta soprispevali k nastanku nepotrebnih pravdnih stroškov.
Pritožbene navedbe, da je v obravnavanem primeru prišlo (le) do minimalnega trka, pritožbeno sodišče sprejema. Vendar to ne pomeni, da do poškodb, ki jih zatrjujejo tožniki in ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (lažji nateg vratnih mišic pri prvem tožniku, zvin vratne hrbtenice lažje stopnje pri drugem tožniku in zvin vratne hrbtenice in zvin desne rame lažje stopnje pri tretji tožnici), ob tem škodnem dogodku ni prišlo. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je najprej s pomočjo izvedenca cestno-prometne stroke ugotovilo sile, ki so pri trčenju delovale. Nato pa z izvedencem medicinske stroke ugotavljalo ali in kakšne poškodbe so take sile pustile na telesnih oškodovancev.
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Strah mora biti intenziven in dalj časa trajati. Četudi bi/so tožniki ob trčenju (naletu) pri zelo nizki hitrosti utrpeli kratkotrajen strah, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ta ni mogel biti tako močan in intenziven, da bi porušil njihovo duševno ravnovesje v taki meri, da bi bili upravičeni do odškodnine za tovrstno škodo. Strah za izid zdravljenja pa tudi ni bil ne dolgotrajen ne intenziven pri nobenem od vseh treh tožnikov. Njihove poškodbe so bile lahke, brez zapletenih diagnoz in brez komplikacij pri zdravljenju.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.
začasna odredba - čas, za katerega se izdaja začasna odredba - predlog za podaljšanje
Iz tožnikovega predloga izhaja, da pravočasno predlaga podaljšanje veljavnosti že izdane začasne odredbe v tem postopku in ne izdajo (nove) začasne odredbe. Prvostopenjsko sodišče bi zato moralo presojati utemeljenost predstavljenih razlogov za podaljšanje veljavnosti začasne odredbe.
ZST-1 tarifna številka 5122. ZST-1 člen 11, 13, 13/1.
plačilni nalog - plačilo sodne takse - plačilo sodne takse za pritožbo - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - obseg veljavnosti in razveljavitev sklepa o oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks
Pritožničine trditve v zvezi s tem, da v stečajnem postopku ne bo poplačana, čeprav ima terjatev do stečajnega dolžnika v višini ene polovice nepremičnine, ker je upraviteljica prerekala njeno ločitveno pravico, nima zveze z odmero sodne takse in so takšne pritožbene navedbe nepomembne za odločanje o taksni obveznosti, saj morebiten uspeh ali neuspeh stranke v postopku v tej fazi postopka ni povezan z njeno obveznostjo plačila sodne takse, ki je odmena za delo sodišča.
dogovor o pridobitvi lastninske pravice - določljivost tožbenega zahtevka - sprememba tožbe
Toženec ni uspel dokazati, da bi bil lastnik stanovanja oziroma da bi imel kakšno drugo pravno podlago za uporabo stanovanja, ki bi preprečevala njegovo izpraznitev. Na podlagi tako ugotovljenega dejanskega stanja je pravilna uporaba določbe 111. člena SZ-1, ki določa, da oseba, ki uporablja stanovanje, pa z lastnikom ni sklenila najemne pogodbe oziroma ni podaljšala najemne pogodbe, sklenjene za določen čas, uporablja stanovanje nezakonito in lahko lastnik zahteva izpraznitev stanovanja.