izbris subjekta iz sodnega registra - podružnica tujega podjetja - pritožba upnika - pogoji za izbris - odgovornost matične družbe za obveznosti podružnice
V skladu s prvim odstavkom 679. člena ZGD-1 podružnica v pravnem prometu nastopa v imenu in za račun tujega podjetja, pri čemer mora uporabiti firmo matičnega podjetja, njegov sedež in svojo firmo. Slednje pomeni, da podružnica nima statusa pravne osebe, v skladu s 683. členom ZGD-1 pa je za obveznosti, ki nastanejo s poslovanjem podružnice, odgovorno tuje podjetje z vsem svojim premoženjem. V primeru prenehanja podružnice je matično podjetje njen pravni naslednik.
Pritožbene navedbe, da je v obravnavanem primeru prišlo (le) do minimalnega trka, pritožbeno sodišče sprejema. Vendar to ne pomeni, da do poškodb, ki jih zatrjujejo tožniki in ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče (lažji nateg vratnih mišic pri prvem tožniku, zvin vratne hrbtenice lažje stopnje pri drugem tožniku in zvin vratne hrbtenice in zvin desne rame lažje stopnje pri tretji tožnici), ob tem škodnem dogodku ni prišlo. Prvostopenjsko sodišče je ravnalo pravilno, ko je najprej s pomočjo izvedenca cestno-prometne stroke ugotovilo sile, ki so pri trčenju delovale. Nato pa z izvedencem medicinske stroke ugotavljalo ali in kakšne poškodbe so take sile pustile na telesnih oškodovancev.
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Strah mora biti intenziven in dalj časa trajati. Četudi bi/so tožniki ob trčenju (naletu) pri zelo nizki hitrosti utrpeli kratkotrajen strah, kot ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, ta ni mogel biti tako močan in intenziven, da bi porušil njihovo duševno ravnovesje v taki meri, da bi bili upravičeni do odškodnine za tovrstno škodo. Strah za izid zdravljenja pa tudi ni bil ne dolgotrajen ne intenziven pri nobenem od vseh treh tožnikov. Njihove poškodbe so bile lahke, brez zapletenih diagnoz in brez komplikacij pri zdravljenju.
dedni dogovor - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Ker dediči v tem zapuščinskem postopku niso sklenili sporazuma glede delitve podedovanega premoženja, pritožničina želja, da se ji njen dedni delež izplača v enkratnem znesku, v konkretnem primeru ni pravno upoštevna.
odškodnina - delovna nesreča - vzročna zveza - zahteva po postavitvi novega izvedenca - padec z lestve
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je izvedenec z izdelavo pisnega mnenja oziroma ob ustnem zaslišanju v zadostni meri odgovoril na pripombe pravdnih strank in torej temeljijo tožničine težnje po postavitvi novega izvedenca le v njenem nestrinjanju z izvedenčevimi ugotovitvami, kar ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca po 254. členu ZPP. Izvedenska ekspertiza je jasna, popolna in razumljiva ter jo je mogoče preizkusiti, v njej pa tudi ni podanih takšnih nasprotij (notranjih nasprotij ali nasprotij z raziskanimi okoliščinami) in pomanjkljivosti oziroma ni podanega takšnega utemeljenega dvoma v njeno pravilnost, da bi moralo sodišče prve stopnje v konkretni zadevi po ustnem zaslišanju izvedenca angažirati drugega, novega izvedenca.
Izvedenec je ugotovil tri možne vzroke za nastanek sporne delovne nesreče, in sicer gre za delavčevo nepazljivost pri sestopu, neustrezno hrbtno zaščito lestve in prah na lestvi. Glede na navedeno so v predmetni pravdi nerelevantne vse tožničine navedbe, ki ne morejo imeti oziroma nimajo vpliva na te tri naravne vzroke za nastanek delovne nesreče. Prah na lestvi in neustrezno hrbtno zaščito je kot možna (so)vzroka opredelil šele angažirani izvedenec. Gre za vzroka, ki izhajata le iz dokaza in ki nimata podlage v tožničinih pravočasnih trditvah. Kljub navedenemu pa pritožbeno sodišče soglaša z zaključki sodišča prve stopnje, da je do delovne nesreče prišlo zaradi delavčeve trenutne nepazljivosti pri sestopanju po lestvi in ne zaradi protipravnih opustitev toženke. Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da premajhen odmik hrbtne zaščite in prah nista v pravno relevantni vzročni zvezi z nastalo poškodbo.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.
Zavrnitev dokaznega predloga, ki mu je sodišče pred tem že ugodilo, ni sporna. Sodišče lahko med dokaznim postopkom na podlagi drugačne dejstvene podlage ali spremenjene presoje zavrne dokazni predlog, ki mu je pred tem ugodilo, če na primer oceni, da ni več pravno relevanten, da ne more biti uspešen, ali iz drugih razlogov. Gre namreč za procesno vodstvo sodišča, kar pomeni, da odločitve sodišča prve stopnje med dokaznim postopkom v smeri (ne)izvedbe dokaza ne postanejo pravnomočne. Zato ni nobenih ovir, da sodišče svojo odločitev spremeni oziroma prekliče.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - izkazana javna korist
V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pričetek teka roka - pravnomočnost sklepa - zavrženje tožbe - procesne pravice - procesne kršitve - protipravno ravnanje izvršilnega sodišča - vročanje stranki
Odločitev izvršilnega sodišča, da se ugovor tretjega zavrne, če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, temelji na (procesni) določbi prvega odstavka 65. člena ZIZ, ki je le procesna predpostavka, na podlagi katere tretji pridobi pravico, da v pravdnem postopku zavaruje materialnopravna upravičenja na predmetu izvršbe s pravovarstvenim zahtevkom, pod pogojem, da to pravico uveljavi v tridesetdnevnem roku od pravnomočnosti sklepa, saj v nasprotnem izgubi pravico po samem zakonu. Rok v katerem mora tretji vložiti tožbo je objektivni, ker začne teči naslednji dan od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila tretjemu ta pravica priznana, ne oziraje se na vedenje tretjega, kdaj je izvedel za pravnomočnost sklepa.
OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - STEČAJNO PRAVO
VSC00025205
Uredba Sveta (ES) št. 1083/2006 z dne 11. julija 2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1260/1999 člen 57, 98 - 102. Uredba (EU) št. 539/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o spremembi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu in Kohezijskem skladu glede poenostavitve nekaterih zahtev in glede nekaterih določb, povezanih s finančnim poslovodenjem člen 1, 1/8. ZFPPIPP člen 343.
vračilo namenskih sredstev evropske unije - stečaj pravne osebe - neupravičena poraba prejetih sredste
Navodila in s tem evropske predpise je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo v delu, ko je zaključilo, da ta napotujejo na uporabo nacionalnega predpisa in sicer ZFPPIPP in zaključilo, da je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati stanje do uvedbe (prav: začetka) stečaja, ne pa kasnejše stanje.
Celo kadar je za neupravičeno porabo sredstev EU odgovoren upravičenec in je zoper upravičenca uveden stečaj ali postopek likvidacije, se sredstva ne vračajo, in posredniško telo do upravičenca ne vzpostavi terjatve, če stečaj ni povezan z goljufijo.
Za odločitev je bistveno le to, da je bil nad toženo stranko začet stečajni postopek, da stečaj ni povezan z goljufijo in da v pogodbah o sofinaciranju ni bilo izrecno navedeno, da posredniško telo od upravičenca v primeru stečaja lahko zahteva vrnitev izplačanih sredstev, saj se v tem primeru skladno s členom 1 (8) (b) Uredbe EU št. 539/2010 dodeljena in izplačana sredstva upravičencu, torej toženi stranki, ne vračajo. Tožeča stranka tako nima terjatve iz naslova teh sredstev do tožene stranke.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da zoper sklep o postavitvi izvedenca kot sklep procesnega vodstva ni pritožbe. Zato je pravilno zavrglo pritožbo prve toženke kot nedovoljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025132
ZPP člen 13, 13/2, 199, 199/1, 199/4, 200, 200/1. SPZ člen 153.
stranska intervencija - pravni interes za sodelovanje v postopku - pravna korist - kreditna pogodba - kreditojemalec - solidarno poroštvo - zastavitelj - hipoteka - realni dolžnik - predhodno vprašanje
Ena od predpostavk za dopustnost stranske intervencije je tako pravni oziroma intervencijski interes. Tega mora ob priglasitvi intervencije pojasniti in izkazati predlagatelj stranske intervencije.
Glede na zahtevke po tožbi in nasprotni tožbi se z morebitnim uspehom tožencev (solidarnih porokov za zadevne kreditne obveznosti kreditojemalcev) v predmetnem postopku ne bi izboljšal pravni položaj predlagatelja (kot realnega dolžnika) v postopku s hipotekarno tožbo tožeče stranke. Obveznosti solidarnih porokov in realnega dolžnika, ki ni hkrati tudi osebni oziroma civilni dolžnik, so različne in (dokler obveznost glavnih dolžnikov ni izpolnjena) med seboj neodvisne ter samostojne. Tako morebitni uspeh tožencev v predmetnem postopku ne predstavlja ovire za to, da bi lahko sodišče v postopku s hipotekarno tožbo zoper predlagatelja izdalo neugodno odločbo, saj so hipoteke na predlagateljevih nepremičninah stvarnopravno zavarovanje za obveznosti družbe E. d.o.o. iz naslova solidarnega poroštva po zadevni kreditni pogodbi kot tudi za obveznosti glavnih dolžnikov (kreditojemalcev). Odločanje o prvih ni več predmet tega postopka, o vprašanju obstoja obveznosti kreditojemalcev po zadevni kreditni pogodbi pa bo v predmetnem postopku odločeno le kot o predhodnem vprašanju in torej z učinkom le v tem postopku.
Predlagatelju intervencije tudi ni bila kršena nobena pravica z opustitvijo vročitve odgovora tožeče stranke na njegovo prijavo stranske intervencije. Sodišče mora sicer vročiti prijavo stranske intervencije obema strankama, da lahko oporekata predlogu za dopustitev stranske intervencije. Nikjer pa ni določeno, da mora biti odgovor strank vročen tudi predlagatelju samemu in tudi nobene posebne potrebe za to ni, saj lahko sodišče zavrne predlog za stransko intervencijo celo še preden se stranki sploh izjavita o predlogu.
negatorna tožba - določnost tožbenega zahtevka - enakopravno obravnavanje strank - pravica uporabe - lastninska pravica - novo sojenje pred drugim sodnikom
Namen negatorne tožbe je lastnika nepremičnine zaščititi pred vsakršnimi posegi, ki ne pomenijo odvzema stvari. Slednja tako zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Tožnik mora v tem smislu zatrjevati (in dokazati) „zgolj“, da ima na stvari lastninsko pravico in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja.
dopustna pritožbena novota - dvom v pristranskost sodišča - zaslišanje priče - dokazna ocena - pogoji za veljavnost oporoke - ustna oporoka - sočasna prisotnost obeh prič - izredne okoliščine - slabo zdravstveno stanje
V sodni praksi ni povsem enotnega stališča o tem, ali mora biti za veljavnost ustne oporoke poslednja izjava volje oporočnima pričama izjavljena sočasno. Medtem ko del sodne prakse vztraja pri zahtevi po sočasni prisotnosti oporočnih prič, drugi del dopušča odstop od takšne zahteve, ko sočasno prisotnost onemogočajo ali otežujejo prav tiste posebne okoliščine, ki tudi sicer opravičujejo podajo poslednje volje v ustni obliki. V tem primeru za veljavnost ustne oporoke zadošča, če je poslednja volja izjavljena pred dvema pričama ločeno (torej dvakrat). Navedena dilema za ta postopek ni odločilna, saj okoliščine, ki jih je pritožinica opredelila kot izredne (zapustničino slabo zdravstveno stanje in tresavica), zapustnici niso onemogočale ali oteževale, da poslednjo voljo izjavi ob sočasni navzočnosti dveh oporočnih prič.
prodajna pogodba - pravica do izjave - gospodarski spor majhne vrednosti
Uveljavljana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (kršitev načela kontradiktornosti oziroma pravice toženke do izjave) ni podana. Toženka je namreč sklep z dne 26. 2. 2018 s prilogami (in ne sklep s prilogami z dne 7. 3. 2018, ki ne obstaja,) prejela 7. 3. 2018. Slednje je razvidno iz vročilnice, ki se nahaja v spisu in ki jo je hkrati z navedbo datuma prejema toženka lastnoročno podpisala. Z navedenim sklepom je sodišče prve stopnje toženki z ustreznim pozivom v sporu majhne vrednosti vročilo v odgovor tožničino dopolnitev tožbe, na katero toženka ni odgovorila. Skladno z navedenim je bila toženki zagotovljena pravica do izjave, vendar je le-ta v nadaljnjem pravdnem postopku (op. vložila je ugovor v izvršilnem postopku) v sporu majhne vrednosti ni udejanjila, zato ne gre za očitano bistveno kršitev.
odškodninska odgovornost države - pravno priznana škoda - premoženjska škoda - zmanjšanje premoženja - izvršilni postopek - neupravičena obogatitev
Tožniku torej zatrjevana škoda dejansko ni nastala, saj je zaradi očitane zamude v izvršilnem postopku nazadnje od prodane nepremičnine dobil več, kot bi sicer.
Tožnikovo prepričanje, da se je toženka okoristila s kupnino, ki naj bi jo sodišče predolgo zadrževalo na svojem računu, je očitno zgrešeno. Takšni depoziti se namreč ne obrestujejo, zato sodišče od nakazane kupnine ni moglo imeti nobene koristi. Pogoj za uspešno uveljavljanje obogatitvenega zahtevka po 190. členu OZ je izkazano okoriščenje na eni in prikrajšanje na drugi strani, kadar za to ni pravnega temelja, ter vzročna zveza med njima.
V skladu z 944. členom OZ je mogoče izključiti odgovornost zavarovalnice le v primeru, če je zavarovalec, zavarovanec ali upravičenec zavarovalni primer povzročil namenoma ali s prevaro. Določba Splošnih zavarovalnih pogojev, ki določa, da zavarovalnica ne jamči za odškodninske zahtevke, če zavarovanec ali pri njem zaposleno osebje povzroči strokovno napako naklepno ali z veliko malomarnostjo, ni v skladu z 944. členom OZ.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče toženca
Za sojenje v konkretni zadevi je podana pristojnost sodišča RS po določbi prvega odstavka člena 4 Uredbe št. 1215/2012, saj ima tožena stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
dodatni sklep o dedovanju - pozneje najdeno premoženje - nujni dedič - nujni deleži v naravi - izplačilo nujnega dednega deleža - delitev dediščine - neznano bivališče - začasni zastopnik
Neutemeljeno se pritožba zavzema, da je nujna dedinja že prejela denarno izplačilo tudi za nujni delež na pozneje najdenem premoženju. Navedeno namreč posega že na področje delitve dediščine, kar ni predmet sklepa o dedovanju, razen izjemoma, ko dediči skladno s tretjim odstavkom 214. člena ZD sporazumno predložijo delitev in način delitve. Glede na to, da volje nujne dedinje B. M. sodišče ni moglo ugotoviti, je pravilno zaključilo, da ji lahko nujni delež prizna le v naravi. Vsa morebitna sporna vprašanja o delitvi obravnavanega premoženja med dedinjama bodo lahko predmet posebnega postopka o delitvi solastnine.
EZ-1 člen 375, 375/3, 375/5, 376, 376/4. OZ člen 190, 193.
pogodbena zaveza - prenehanje pogodbe po zakonu - bioplinarna - dodelitev podpore po EZ - finančna podpora proizvajalcem električne energije
Predmet tožbenega zahtevka so neupravičeno prejeta sredstva iz naslova podpore proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije. O upravičenosti do podpore skladno z določbo prvega odstavka 374.člena EZ-1 odloča Agencija za energijo, ki je toženi stranki z odločbo dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje. Tožeča stranka ima status Centra za podpore, tožena stranka je po citiranih odločbah Agencije pridobila kot proizvajalec električne energije v elektrarni na bioplin status upravičenca do finančne pomoči za tekoče poslovanje.
Ker je odločba Agencije pravnomočna, so s tem nastopile pravne posledice odločbe, to pa je prenehanje veljavnosti Pogodbe o zagotavljanju podpore in pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da pravda v zvezi z zakonitostjo odstopa od najemne pogodbe ni predhodno vprašanje za konkretno zadevo, saj morebitni uspeh tožene stranke v pravdi ne more spremeniti pravnomočne odločbe Agencije, po kateri je tožena stranka prenehalo upravičenje do podpore s 19. 10. 2017.
Že z dnem, ko je tožeča stranka bila obveščena o opravljeni vročitvi odločbe, s katero je bila podpora ukinjena, je tožeča stranka bila dolžna ustaviti izplačevanje podpore, s pravnomočnostjo odločbe Agencije pa je nastopila dolžnost in upravičenje tožeče stranke, da od tožene stranke izterja morebitno preplačilo podpore. Morebitno dejansko obratovanje bioplinarne tudi po 20. 10. 2017 na upravičenje do plačila podpore ne more vplivati, saj je to upravičenje prenehalo z dnem, kot je določeno v odločbi agencije in tožeča stranka ne terja ničesar za nazaj, ampak le vračilo podpore, kolikor jo je toženi stranki preveč plačala.
sprememba vrednosti spornega predmeta med postopkom - delni umik tožbe - ustavitev postopka - ugovor stvarne pristojnosti - vsebinska presoja
Niti umik tožbe niti izpodbijani sklep tožnici ne preprečujeta ponovne vložitve tožbe pred pristojnim sodiščem.
Tožnica zmotno razume izpodbijani sklep o zavrnitvi njenega ugovora stvarne pristojnosti kot vsebinski sklep o zavrnitvi primarnega in podrednega tožbenega zahtevka.