Uredba Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena 93 Pogodbe ES člen 15. Uredba Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti člen 1, 1/2, 3, 3/1, 4. Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah) člen 1. OZ člen 346.
državna pomoč - evropska sredstva - nenamenska poraba sredstev - zastaranje - zastaralni rok - tek zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - pravo EU - sodba Sodišča Evropske unije
V zvezi z zastaranjem je bistven 3. člen Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, ki določa, da pregon zastara v štirih letih od storitve nepravilnosti, pri čemer sektorski predpisi lahko določijo krajši zastaralni rok, ki ne sme biti krajši od treh let. Katerokoli dejanje pristojnega organa v zvezi s preiskavo ali sodnim postopkom, ki se nanaša na nepravilnost in o katerem je organ obvestil zadevno osebo, v skladu s prvim odstavkom 3. člena Uredbe pretrga zastaranje in po vsakem takšnem dejanju, ki pomeni pretrganje zastaranja, zastaralni rok začne teči znova.
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da desetletnega zastaralnega roka, ki ga je v času sklenitve pogodbe urejala Uredba Sveta (ES) 659/1999, sedaj pa je urejen v Uredbi Sveta (EU) 2015/1589, ni mogoče uporabiti, potrebno pa je preveriti, ali so podani pogoji za uporabo Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95, in sicer ali gre za kršitev določb zakonodaje skupnosti, ali se ta nanaša na dejanja ali opustitve s strani gospodarskega subjekta in ne tožnice, pri čemer mora takšna kršitev škodljivo vplivati na proračun skupnosti ali proračunska sredstva, ki jih upravlja, bodisi z zmanjšanjem ali izgubo prihodkov, bodisi z neupravičenimi izdatki. V primeru, da ti pogoji ne bodo podani, se za vprašanje zastaranja uporabi splošni petletni zastaralni rok iz 346. člen OZ.
DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00023044
ZIZ člen 238č, 238e. ZPP člen 421.
spor iz razmerij med starši in otroki - začasna odredba o dodelitvi otroka - začasna dodelitev v varstvo in vzgojo - izvršitev začasne odredbe - dopustni ugovori - formalna legaliteta - največja otrokova korist - izvršba na izročitev otroka - izročitev otroka - način izvršbe - neposredna izročitev - odvzem otroka materi - začasen odvzem otroka - sprememba pravnomočne začasne odredbe - sodna poravnava - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločilo o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, temveč le o izvršitvi začasne odredbe, s katero je bil začasno dodeljen v varstvo in vzgojo očetu. Z opredeljeno vsebino odločanja je začrtana tudi meja dopustnih ugovornih razlogov in pravno pomembnih pritožbenih navedb.
V izvršilnem postopku velja načelo stroge formalne legalitete, v skladu s katerim izvršilno sodišče ni upravičeno presojati zakonitosti in pravilnosti izvršilnega naslova, na podlagi katerega je predlagana izvršba, temveč mora upoštevati terjatev, kot je ugotovljena v izvršilnem naslovu. To načelo velja tudi v sporih iz razmerij med starši in otroki, zato v postopku izvršbe za izročitev otroka ni več mogoče presojati, ali je bila odločitev, da se otroka (začasno) dodeli v varstvo in vzgojo določenemu roditelju, v (naj)večjo otrokovo korist.
Izvršba sodne odločbe o vzgoji in varstvu otroka se praviloma opravi s t. i. posredno izročitvijo, torej z izrekanjem denarne kazni zoper osebo, na katero se nanaša sklep o izvršbi (238.d člen ZIZ). Če izvršba na ta način ni uspešna, v posebej utemeljenih primerih pa takoj, lahko sodišče odloči, da se izvršba opravi s t. i. neposredno izročitvijo, da torej sodišče otroka odvzame osebi, pri kateri je v času opravljanja izvršbe, ter ga izroči osebi, kateri je otrok zaupan v vzgojo in varstvo.
Korist otroka, ki je glavno vodilo odločanja, zahteva izvršbo z neposredno izročitvijo.
Če je nasprotna udeleženka želela doseči spremembo (začasne) ureditve stikov, bi morala ustrezen predlog podati v navedenem postopku. Vse kaže, da je to tudi storila, saj sta udeleženca v njem 22. 2. 2019 sklenila začasno sodno poravnavo, v kateri sta stike uredila drugače, kot izhaja iz v tem postopku izdane začasne odredbe.
V obravnavanem postopku ni mogoče (več) odločati o predlogu nasprotne udeleženke za spremembo stikov, zato je takšen predlog utemeljeno zavržen.
ugotovitev vrednosti nepremičnine - pripombe na cenitveno poročilo - plačan komunalni prispevek - obstoječi objekt
Sodišče prve stopnje je obsežno povzelo cenitveno poročilo cenilca z dne 27. 12. 2017 in njegov odgovor na pripombe prvega dolžnika z dne 12. 2. 2018. V odgovoru je cenilec argumentirano zavrnil vse pripombe.
duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - izkazanost škode - razžalitev dobrega imena in časti
Po presoji pritožbenega sodišča zatrjevane škode tožnici ni treba dokazati z dokazili o opravljeni psihološki ali psihiatrični terapevtski obravnavi. Razžalitev dobrega imena in časti je nedovoljen poseg v osebnostno pravico, zaradi katerega je tožnica doživljala zatrjevana negativna čustva in negativne občutke, ki brez dvoma pomenijo psihično trpljenje in pravno priznano škodo v skladu s prvim odstavkom 179. člena OZ.
povrnitev pravdnih stroškov pri umiku tožbe - umik tožbe - izpolnitev zahtevka - nastanek pravdnih stroškov - čas nastanka stroškov - neskrbnost - kriterij potrebnosti stroškov - vsaka stranka krije svoje stroške
Toženec je namreč s tem, ko je zahtevek izpolnil, tega smiselno pripoznal, na podlagi ugotovljenih dejstev pa tudi ni mogoče zaključiti, da povoda za tožbo ni dal. Do teh stroškov bi bila tožnika skladno s prvim odstavkom 158. člena ZPP upravičena tudi, če bi takoj po izpolnitvi zahtevka tožbo umaknila. Na odločitev v tem delu tudi ne vpliva, ali je bil zahtevek utemeljen. Pomembno je le to, da je do umika tožbe prišlo zaradi izpolnitve.
Pravdni stranki nosita vsaka svoje stroške, ki so jima nastali po izpolnitvi zahtevka, saj sta bili neskrbni in sta soprispevali k nastanku nepotrebnih pravdnih stroškov.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pravilno navedlo, da zoper sklep o postavitvi izvedenca kot sklep procesnega vodstva ni pritožbe. Zato je pravilno zavrglo pritožbo prve toženke kot nedovoljeno.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1.
pristojnost slovenskega sodišča - pristojnost sodišč v sporih z mednarodnim elementom - mednarodna pristojnost - spor z mednarodnim elementom - stalno prebivališče toženca
Za sojenje v konkretni zadevi je podana pristojnost sodišča RS po določbi prvega odstavka člena 4 Uredbe št. 1215/2012, saj ima tožena stranka stalno prebivališče v Republiki Sloveniji.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - zlom vretenca - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za strah - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - valorizacija akontacij odškodnine - akontacija dohodnine - popravni sklep
Pritožba neutemeljeno oporeka valorizaciji delnega plačila odškodnine. Ker se odškodnina odmerja po cenah ob izdaji sodbe (prim. drugi odstavek 168. člena OZ), je treba enak kriterij uporabiti tudi za delno plačilo odškodnine; oba dela odškodnine je treba spraviti na skupni imenovalec. Vprašanje valorizacije zneskov akontacij odškodnine je pravno vprašanje, ta vprašanja pa sodišče rešuje po uradni dolžnosti in ne, če to od sodišča zahteva katera od strank.
negatorna tožba - določnost tožbenega zahtevka - enakopravno obravnavanje strank - pravica uporabe - lastninska pravica - novo sojenje pred drugim sodnikom
Namen negatorne tožbe je lastnika nepremičnine zaščititi pred vsakršnimi posegi, ki ne pomenijo odvzema stvari. Slednja tako zajema varstvo pred vsakršnim vznemirjanjem oziroma se z njo varuje vsakršno poseganje tretjega v lastninsko pravico drugega. Tožnik mora v tem smislu zatrjevati (in dokazati) „zgolj“, da ima na stvari lastninsko pravico in da ga toženec v njegovi pravici protipravno vznemirja.
ZPP člen 11, 319.. ZIZ člen 56, 56/2, 56/3, 61, 61/3.
učinek pravnomočnosti - zloraba procesnih pravic - ugovor po izteku roka
Tudi zlorabe procesnih pravic namreč sodišče ne sme upoštevati v postopku na način, da bi poseglo v pravnomočni sklep o izvršbi mimo predpisanega sistema pravnih sredstev. Tudi v izvršilnem postopku se s spoštovanjem pravnomočne odločitve zagotavlja nespremenljivost oziroma trdnost pravnih razmerij, vzpostavljenih s sodno odločbo, zaradi česar se lahko stranke, na katere se takšna sodna odločba nanaša, nanjo zanesejo. Pravnomočnost je kot bistvena prvina pravice do sodnega varstva močnejša in pomembnejša od vsebinske kakovosti sodne odločbe (pravnomočna odločitev se sprejema kot pravilna in resnična, četudi je lahko obremenjena z napakami), v pravnomočno odločitev pa se lahko poseže le z izrednimi pravnimi sredstvi pod omejenimi zakonskimi pogoji. Dolžnik lahko v izvršilnem postopku izpodbija pravnomočni sklep o izvršbi le pod zakonskimi pogoji ugovora po izteku roka, ki v obravnavani zadevi, niso bili izpolnjeni.
garancija za napake stvari - neustrezne pnevmatike - dokazovanje - dokaz z izvedencem - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - dokazna vrednost izvedenskega mnenja, pridobljenega pred pravdo - pravočasno uveljavljanje kršitev postopka - trditveno in dokazno breme glede napake
Strokovno mnenje, ki ga po naročilu ene od strank pred pravdo izdela izvedenec, glede na ustaljeno stališče sodne prakse nima neposredne dokazne vrednosti, ampak ga je treba obravnavati le kot del trditvene podlage stranke, ki se na takšno mnenje sklicuje.
ZFPPIPP člen 124, 124/2, 126, 126/2, 374, 374/13. ZZK-1 člen 96, 96/1.
osebni stečaj - stečajni upravitelj - procesna legitimacija za vložitev pritožbe - pravni interes stečajnega upravitelja za pritožbo - ugotovitveni sklep - prenos premoženja, ki ga ni mogoče unovčiti, na ločitvenega upnika - podlaga za vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - sprememba lastništva - razdelitev premoženja upnikom
Vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo izvede stvarno pristojno okrajno sodišče, ki odloča o vpisih v zemljiško knjigo po pravilih, ki jih določa ZZK-1. ZZK-1 v zvezi s spremembo lastništva na podlagi prenosa premoženja po določbi 374. člena ZFPPIPP, v prvem odstavku 96. členu določa kot podlago za vpis pravnomočen »sklep stečajnega sodišča, s katerim to sodišče nepremičnino prenese na upnike zaradi razdelitve premoženja upnikom«.
Stečajni upravitelj je organ postopka, kar (med drugim v razmerju do sodišča) pomeni, da lahko stečajno sodišče v postopku, v katerem je imenovalo stečajnega upravitelja, upravitelju izda navodilo za njegovo delo, pravica upravitelja do pritožbe pa je po zakonu omejena in sicer ima upravitelj v stečajnem postopku, v katerem opravlja funkcijo upravitelja, pravico do pritožbe le zoper tiste sklepe stečajnega sodišča, za katere zakon določa, da se zoper njih lahko pritoži upravitelj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSM00027257
ZPP člen 14. ZVZD-1 člen 3, 3-1. OZ člen 6, 6/2, 147, 169, 173.
delovna nesreča - odškodninska odgovornost delodajalca - denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja - načelo popolne odškodnine - plačilo na roko - vezanost civilnega sodišča na kazensko sodbo
Skladno z drugim odstavkom 173. člena OZ denarna renta zaradi izgubljenega preživljanja res ne more biti višja od zneska, ki bi ga oškodovanec dobival od umrlega, če bi ostal živ, vendar pa sodišče prve stopnje v predmetni zadevi ni odločilo v nasprotju z v to določbo implementiranim načelom popolne odškodnine (169. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju škode zaradi izgubljenega preživljanja pravilno upoštevalo tudi zaslužek pokojnega, ki ga je prejemal na roke, saj je takšno stališče skladno s sodno prakso.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00029911
ZST-1 člen 34a, 34a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebinsko odločanje - nedovoljen ugovor - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora
Dolžnik v pritožbi utemeljeno ponavlja ugovorne trditve zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in s tem pričakuje vsebinsko obravnavo njegovega ugovora. Če je bil ugovor pravočasen in popoln, bi moralo sodišče prve stopnje o njem vsebinsko odločiti, ne pa ga zavreči kot nedopustnega. Če dolžnik ni ugovarjal nobenega izmed zakonsko dopustnih razlogov, je lahko zato ugovor neobrazložen, pavšalen in s tem neutemeljen. Ni pa nedopusten in mora sodišče o njem vsebinsko odločiti.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pričetek teka roka - pravnomočnost sklepa - zavrženje tožbe - procesne pravice - procesne kršitve - protipravno ravnanje izvršilnega sodišča - vročanje stranki
Odločitev izvršilnega sodišča, da se ugovor tretjega zavrne, če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, temelji na (procesni) določbi prvega odstavka 65. člena ZIZ, ki je le procesna predpostavka, na podlagi katere tretji pridobi pravico, da v pravdnem postopku zavaruje materialnopravna upravičenja na predmetu izvršbe s pravovarstvenim zahtevkom, pod pogojem, da to pravico uveljavi v tridesetdnevnem roku od pravnomočnosti sklepa, saj v nasprotnem izgubi pravico po samem zakonu. Rok v katerem mora tretji vložiti tožbo je objektivni, ker začne teči naslednji dan od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila tretjemu ta pravica priznana, ne oziraje se na vedenje tretjega, kdaj je izvedel za pravnomočnost sklepa.
ZD člen 30, 34, 52. ZTLR člen 21, 22, 23. ZZZDR člen 59.
ureditev lastninskih razmerij - skupna lastnina - nujni delež - darilna pogodba - darilna pogodba med zakoncema - obračunska vrednost zapuščine - prikrajšanje nujnega dednega deleža - skupna gradnja - lastninska pravica v pričakovanju - trditveno in dokazno breme - vrnitev v zapuščino
Tožnik mora v tožbi za vrnitev darila zaradi prikrajšanja nujnega deleža navesti vrednost zapustnikovega premoženja ob smrti (vrednost zapuščine), ali je zapustnik napravil oporoko in kakšna so oporočna razpolaganja, da je nujni dedič in kdo so ostali nujni dediči, da se z zmanjšanjem oporočnih razpolaganj nujnega deleža ne da pokriti in s katerimi darili je bil nujni delež prikrajšan in v kakšni vrednosti. Pritožničino stališče, da je za presojo tožbenega zahtevka na vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega deleža potrebno, da tožnik v tožbi zatrjuje vrednost nepremičnin v določenem trenutku, je neživljenjsko, saj bi mu postavilo nesorazmerno breme in s tem poseglo v pravico do učinkovitega sodnega varstva. Uporaba 30. člena ZD je v domeni sodišča. V domeni strank pa je zatrjevanje dejstev, na podlagi katerih lahko sodišče ugotovi vrednost darila na zakonsko predviden način. Pri tem ni pomembno, katera stranka navede dejstva, na podlagi katerih sodišče opravi vrednotenje.
Institut trditvenega in dokaznega bremena pomeni, da sodišče odloči v škodo stranke, ki ga nosi, če ta dejstva ne bi bila zatrjevana ali dokazana - ne pomeni pa, da lahko dejstva zatrjuje in dokazuje le tista stranka.
Tako pri ocenjevanju vrednosti darila kot pri upoštevanju nujnega deleža pri tožbah na razveljavitev darilne pogodbe zaradi njegovega prikrajšanja gre za uporabo materialnega prava, ki ni v domeni strank in zato njihova aktivnost ni pomembna. Neprerekana so lahko le dejstva (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče tako v skladu s četrtim odstavkom 34. člena ZD ne sme poseči v nujni delež prvega toženca, pri čemer njegova aktivnost ali pasivnost v postopku ni pomembna. Prav tako je zgoraj pojasnjeno, da je določanje vrednosti darila v domeni sodišča (52. člen ZD) in zato ni pomembno, ali je toženec tožnikovo oceno prerekal ali ne. Sodišče vrednost določi na zakonsko predviden način, stranke pa pri tem zatrjujejo dejstva in ponudijo dokaze, na podlagi katerih sodišče vrednotenje opravi.
ustavitev izvršbe - ustavitev izvršilnega postopka - pogoji za vložitev nasprotne tožbe - pravni interes za vložitev pritožbe
Ker je sodišče prve stopnje ustavilo le izvršbo, torej se ustavitev nanaša le na na opravo izvršbe, s tem ni bilo onemogočeno odločanje o dolžnikovem ugovoru, temveč je nasprotno sodišče prve stopnje o ugovoru moralo odločiti, saj vse do odločitve o pravnih sredstvih izvršilni postopek ni končan. Odločitev o ustavitvi izvršbe je dolžniku tako v celoti v korist. Prav tako dolžnik svojega pravnega interesa za pritožbo ne more utemeljiti z navedbo, da mu bo v nasprotnem primeru onemogočena povrnitev neupravičeno odtegnjenih zneskov. Izvršilni postopek namreč še ni končan, objektivni rok za predlaganje nasprotne izvršbe, na katerega meri dolžnik, pa nastopi v enem letu od dneva končanja izvršilnega postopka. Možnost predlaganja nasprotne izvršbe tako v danem primeru ni odvisna od izdaje izpodbijanega sklepa o ustavitvi izvršbe.
dedni dogovor - sporazum o delitvi in načinu delitve dediščine
Ker dediči v tem zapuščinskem postopku niso sklenili sporazuma glede delitve podedovanega premoženja, pritožničina želja, da se ji njen dedni delež izplača v enkratnem znesku, v konkretnem primeru ni pravno upoštevna.
prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - obstoječe pravno razmerje - izkazana javna korist
V skladu z določilom 1. točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja (13. člen ZPP). Prekinitev postopka, da bi se počakalo, da bo neko razmerje šele nastalo, ni dopustna, saj lahko po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče postopek prekine le, kadar se predhodno vprašanje nanaša na že obstoječe pravno razmerje. Ker v obravnavanem primeru pravno razmerje, zaradi katerega je bil postopek prekinjen, še ne obstaja, prekinitev postopka ni dopustna.