ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 141, 141/4, 142, 142/1.
neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - domneva umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - vročanje - nepravilna vročitev - osebna vročitev - neosebna vročitev - pritožba - plačilni nalog - nalog za plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Ker plačilni nalog za vloženo pritožbo, sklep o predlogu za taksno oprostitev ter sklep višjega sodišča, ki je odločalo o vloženem pravnem sredstvu zoper sklep o predlogu za oprostitev, pomenijo celoto, bi sodišče prve stopnje moralo tudi za vročitev sklepa pritožbenega sodišča uporabiti prvi odstavek 142. člena ZPP in ga stranki vročiti osebno.
Zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti, sodišče prosilca ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse.
Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke mora sodišče poleg premoženjskega stanja oceniti tudi njeno finančno in likvidnostno stanje. Predlagateljevo likvidnostno stanje v obravnavanem primeru ni takšno, da bi mu omogočalo takojšnje plačilo celotne sodne takse, ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Lastni dohodek predlagatelja sicer znaša 1.171,64 EUR mesečno, vendar je obremenjen z mesečnim odplačevanjem kredita, njegova likvidnost pa je še dodatno zmanjšana zaradi negativnega stanja na bančnem računu.
Upoštevaje navedeno in relativno visok znesek sodne takse, bi njeno takojšnje plačilo občutno zmanjšalo predlagateljeva sredstva za preživljanje, ki bi tako padla pod prag dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.
priposestvovanje lastninske pravice - dobrovernost posestnika - sprememba zakona med tekom priposestvovalne dobe - nedobroverni posestnik
Kljub napačnemu materialnopravnemu izhodišču, da je ob pričetku teka priposestvovalne dobe v letu 1976 priposestvovanje urejal ZTLR, namesto ODZ, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je pri odločanju o tožnikovi pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja oprlo na določbe ZTLR. Upoštevaje načelno pravno mnenje XXIII. skupne seje Zveznega vrhovnega sodišča, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega vojaškega sodišča z dne 14. in 15. 12. 1983 (Poročilo VS SI, 1985/I, str.1), se namreč v primeru, kot je obravnavan, ko je prišlo do spremembe zakona med tekom priposestvovalne dobe, za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZTLR in do njegove uveljavitve še niso pretekli, uporabijo določila ZTLR.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 260, 419. ZPP člen 186, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - stroški postopka zavarovanja - privilegirana sprememba tožbe - cesijska pogodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Samo ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje. R. S. ima glede izida pravde izključno ekonomski interes - tožeča stranka je njen dolžnik in je za R. S. tožečo stranko to da v pravdi uspe pomembno le iz razloga, da bo tožeča stranka s tem pridobila sredstva iz katerih se bo R. S. poplačala.
nedovoljena pritožba - delno odvzeta poslovna sposobnost - procesna sposobnost
Oškodovanec kot tožilec je pritožbo vložil po delnem odvzemu poslovne sposobnosti, ko za to dejanje ni imel več procesne sposobnosti, zato je njegova pritožba nedovoljena.
odpoved pravici - nadurno delo - odločba Ustavnega sodišča
Stališče, da se delavec pravici, do katere je upravičen po zakonu, ter izplačilu iz takšnega naslova ne more veljavno odpovedati, se je v sodni praksi uveljavilo v posledici odločbe Ustavnega sodišča RS Up-63/03-19 z dne 27. 1. 2005, ki se je nanašala na vprašanje veljavne odpovedi pravici do odpravnine. Vrhovno sodišče RS pa je v sklepu VIII Ips 191/2018 z dne 21. 5. 2019 (v zadevi, ki je bila prav tako iz naslova nadur, v njej pa je vrhovno sodišče ugotovilo, da nižji sodišči nista pravilno upoštevali sporazuma med strankama o tem, da so vse obveznosti delodajalca do delavca poravnane) pojasnilo, da takšno stališče ni v celoti pravilno. Poudarilo je, da se delavec zgolj vnaprej ne more veljavno odpovedati pravici iz delovnega razmerja, medtem ko s pravico, ki jo je že pridobil oziroma s terjatvijo, ki je že zapadla, lahko prosto razpolaga in se ji tudi odpove.
OZ-UPB1 člen 323, 324. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8,14.
novacija - substanciran dokazni predlog - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznega predloga
V situaciji, ko nasprotna stranka dogovor obrazloženo zanika, bi morala tožeča stranka navesti najmanj trditve o tem, kdaj in med katerimi osebami je do takega dogovora prišlo. Šele take navedbe bi navsezadnje omogočile nasprotni stranki ustrezno obrambo. Zgolj pavšalna navedba, da je bil sklenjen dogovor, ki iz listin ne izhaja, ne zadošča in bi zaslišanje priče res pomenilo prepovedan informativni dokaz, posebej še, ker gre za trditve o dogodku, ki je v spoznavni sferi tožeče stranke.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00028267
ZIZ-UPB2 člen 24, 55, 55/1, 221, 221/1.. ZPP-UPB3 člen 190.. SPZ člen 37, 92, 100.
prehod terjatve - javna listina - sprememba upnika - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - izročitev nepremičnine v posest - nemožnost izpolnitve - relevančna teorija
Ker je bil prenos lastninske pravice na spornih nepremičninah do deleža 1/2 na upnika izveden po izdaji izvršilnega naslova (20. 5. 2016), je upnik prehod terjatve iz izvršilnega naslova nanj v tem delu pravilno izkazoval s sklepom o izročitvi St 1301/2012 z dne 17. 1. 2017, ki predstavlja javno in s tem kvalificirano listino po 24. členu ZIZ. Lastninska pravica do deleža 2/2 na spornih nepremičninah pa je na upnika prešla že v času teka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru I Pg 145/2014 in pred izdajo izvršilnega naslova. V tem primeru pa o prehodu terjatve po 24. členu ZIZ ni mogoče govoriti, temveč je upravičenost upnikovega predloga za izvršbo potrebno presojati z upoštevanjem subjektivnih mej pravnomočnosti izvršilnega naslova glede na določbo 190. člena ZPP.
ZIZ člen 273, 273/1. ZPP člen 180, 180/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/2, 24/35.
zahtevek - določen zahtevek - določnost zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev
ZIZ nima posebnih določb o tem, kakšen mora biti zahtevek. Smiselno je zato treba uporabiti prvi odstavek 180. člena ZPP. Zahtevek mora torej biti določen, ker to izrecno nalaga prej navedena določba ZPP. Takšen pa je zahtevek le, če se z njim prepovedujejo opredeljena ravnanja, za katera ni potrebno v primeru kršitve šele naknadno posebej presojati, ali so sploh bila prepovedana.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00024219
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZODPol člen 67, 67/1, 67/2.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4.. ZJU člen 149, 149/2.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - napotitev na delo - policist - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna premestitev delavca
Pritožbeno sodišče se torej strinja z bistvenim stališčem sodišča prve stopnje, da pogoj za zakonitost tožnikove napotitve ni njegovo soglasje po 24. členu KPND.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba v cestnem prometu - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme stranke
Predmet tega spora ni vprašanje utemeljeno ali neutemeljeno izdanih dobropisov tožeče stranke, pač pa vprašanje, ali je tožena stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Ker pritožnica ne zatrjuje, da je dobropise tožeča stranka izdala toženi v zvezi s prevozi, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, se niti do pritožbenih navedb, povezanih z dobropisi, pritožbeno sodišče ne opredeljuje.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024709
KZ-1 člen 54, 54/1, 262, 262/1.
nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - opis kaznivega dejanja - premoženjsko kaznivo dejanje
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da se obsodba za nadaljevano kaznivo dejanje praviloma ne nanaša tudi na tista istovrstna oziroma ista dejanja, ki so bila izvršena v istem časovnem obdobju, pa niso bila zajeta s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja. Novo odkrita kazniva dejanja bodo z že razsojenim nadaljevanim kaznivim dejanjem eno dejanje v procesnem smislu tvorila le izjemoma, če je med vsemi poleg zunanje (krajevne in časovne) povezave tudi taka notranja povezava, da bi vrednotenje okoliščin (protipravnosti in krivde) v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja.
V konkretni zadevi je po primerjavi ravnanj osumljencev razvidno, da se v opisu novo očitanih dejanj tema očitajo identična izvršitvena ravnanja, za katera sta že bila obsojena. Edina razlika je v tem, da v primeru osumljenega A. po že razsojeni zadevi vozila, ki je opravljalo tehnični pregled, v določenih primerih dejansko sploh ni bilo na pregled in je bilo A. izročeno le njihovo prometno dovoljenje, osumljenca naj bi po opisu novih dejanj podkupovala drug par tehničnih preglednikov, šlo pa je tudi za druga vozila in njihove lastnike. Toda iz primerjanih opisov dejanj ni razvidno, da bi bila osumljenca v odnosu do drugega para tehničnih preglednikov ravnala kakorkoli drugače ali iz drugih vzgibov, njuna identiteta pa ne more imeti odločilnega pomena niti z vidika elementov nadaljevanega kaznivega dejanja. Vsa dejanja obeh osumljencev, tako tista iz konstrukcije nadaljevanja kaznivega dejanja že razsojene zadeve kot novo obravnavana dejanja, so opisana kot serijska dejavnost in tvorijo enovito oziroma naravno celoto.
zavrženje obtožnega akta - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - beg obdolženca - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon, na podlagi katerih se skladno s petim odstavkom 443. člena in 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP s sklepom zavrže obtožnico, izvirajo iz prvega odstavka 179. člena ZKP - ena izmed teh okoliščin je tudi beg obdolženca, ki je dejanske narave.
Golega dejstva, da je obdolženec na begu s prestajanja kazni zapora, brez ugotovljenih podrobnejših okoliščin ni mogoče šteti kot absolutno okoliščino, ki bi začasno preprečevala pregon. V primeru obdolženčevega bega je njegovo navzočnost na glavnih obravnavah možno zagotoviti z ukrepi, kot so odreditev pripora in razpis tiralice. Prvostopenjsko sodišče bi tako moralo bolj raziskati dejansko stanje ter bi šele nato lahko na podlagi ugotovljenih dejstev, ob prepričanju, da noben izmed razpoložljivih ukrepov za zagotovitev prisotnosti obdolženca na glavni obravnavi ne bi bil objektivno učinkovit, zavrglo predmetne obtožne predloge.
izločitev dokazov - hišna preiskava - prostovoljna izročitev predmetov - preiskava odvetniške pisarne - navzočnost oseb pri hišni preiskavi - prikriti preiskovalni ukrepi - instrukcijski ali prekluzijski rok - razveljavitev sklepa
Pritožnik utemeljeno izpostavlja, da je bila navedena dokumentacija izročena izključno zato, ker je bila obdolžencu izročena odredba o hišni preiskavi in je torej v primeru, če se hišna preiskava pri njem ne bi opravljala, vsekakor ne bi izročil.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 111, 111/2.. KZ-1 člen 257, 257/1, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - policist - zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Sodišče je ugotovilo, da je tožnik nedopustno opravljal dvojno vlogo in sicer vlogo prekrškovnega organa, po drugi strani pa vlogo zagovornika. V prekrškovnem postopku je namen uradnega dejanja ugotoviti odgovornost za prekršek in glede na naravo kršitve oceniti ali so podani pogoji za izrek sankcije, ne pa pomoč kršiteljem v smislu zagovorništva. Na podlagi navedenih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik ravnal v nasprotju s 33., 34. in 37. členom ZDR-1, po katerih mora delavec vestno opravljati delo na delovnem mestu v okviru vrste dela, za katero je sklenil pogodbo o zaposlitvi, upoštevaje organizacijo dela in poslovanja pri delodajalcu, da je dolžan upoštevati zahteve in navodila delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja ter se vzdržati ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu, materialno in moralno škodujejo ali so lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Prav tako je ravnal v nasprotju z določbo 14. člena pogodbe o zaposlitvi, ki določa, da je dolžan se vzdržati vseh ravnanj, ki škodujejo delodajalcu. Ravnal je tudi v nasprotju s pravili stroke Kodeksom ravnanja javnih uslužbencev, Kodeksom etike javnih uslužbencev v državnih organih in organih lokalne skupnosti, Kodeksom policijske etike in pravili policije, česar ni upošteval. Pravilno je tudi stališče, da je s svojim ravnanjem izpolnil znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem in tretjem odstavku 257. člena KZ-1. V obeh postopkih je deloval kot prekrškovni organ, hkrati pa tudi svetoval A.A. ter njegovo izjavo celo sestavil, ter s tem izrabil svoj uradni položaj, da je družbi B. d. o. o. in A.A. pridobil protipravno premoženjsko korist, oziroma povzročil škodo Republiki Sloveniji oziroma državnemu proračunu.
Toženec ni zatrjeval nobene izredne okoliščine, ki bi utemeljila njegovo stališče, da je bilo njegovo življenje ogroženo, da bi sam verjel, da je njegovo življenje ogroženo, ali da zaradi kakšnega razloga svojega ravnanja ni mogel imeti pod nikakršno kontrolo (tudi sladkorna bolezen, hipertenzija in ostala stanja, ki jih našteva toženec, ne izključujejo možnosti zavestnega ravnanja, po navedbah toženca povzročajo zgolj močnejše čustvene odzive). Razumljivo je, zakaj je toženec neprimerno reagiral na napad z megafonom, kar utemeljuje 15 % soprispevek tožnika za škodni dogodek. Reakcija toženca, ki je tožnika prijel za vrat, pa ne predstavlja ravnanja v okviru dovoljene samopomoči. Samopomoč je lahko le obrambno dejanje. Prijeti osebo za vrat brez izkazanih okoliščin, zaradi katerih toženec svojih dejanj ne bi mogel nadzorovati, kaže na toženčevo samovoljno ravnanje in nasilno uveljavljanje pravic nasproti tožniku. Odrasli ljudje, ob odsotnosti resnično izrednih okoliščin, vedo, da pravni red Republike Slovenije ne dopušča fizičnega nasilja.
Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da v času vročitve tožbe v odgovor tožena stranka ni imela hišnega predalčnika oziroma natančneje na hišnem predalčniku S. in B. G. ni bila navedena tudi firma tožene stranke. To izhaja iz pojasnila pošte kot tudi iz izpovedb S. in B. G. Obravnavani hišni predalčnik je bil šele kasneje ustrezno označen s firmo tožene stranke. Če pa naslovnik nima predalčnika, se po določilu četrtega odstavka 142. člena ZPP pisanje vrne sodišču, ki je vročitev odredilo, vročitev pa se šteje za opravljeno. To je bilo po pojasnilu Pošte Slovenije tudi storjeno.
Delavec ne more biti hkrati (v istem obdobju) v delovnem razmerju pri dveh delodajalcih, kar izhaja iz 147. člena ZDR-1.
Določba iz 12. člena pogodbe, ki po razlagi drugostopenjskega sodišča toženi stranki prepoveduje zaposlitev delavcev ((vsaj) še dve leti) po prenehanju pogodbe o zaposlitvi med tožečo stranko in delavcem, je v nasprotju z določbo druge alineje 165. člena ZUTD. Navedeno pogodbeno določilo je tudi v nasprotju z namenom tretje alineje 166. člena ZUTD. Člen 12 Pogodbe o posredovanju je zato glede na določbo 86. člena OZ ničen. Utemeljenost tožbenega zahtevka torej ne izhaja iz dejstev, ki so navedena v tožbi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00023355
OZ člen 104, 104/1, 104/4, 105, 106, 111. ZPP člen 347, 347/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 6, 6/1, 11, 11/3.
pogodba o štipendiranju - pogodba o sofinanciranju izobraževanj - zahteva za vračilo sredstev - vrnitev štipendije - zaposlitev štipendista - obveznosti pogodbenih strank - izpolnitev pogodbene obveznosti - pravočasna izpolnitev pogodbe - pravočasna izpolnitev kot bistvena sestavina pogodbe - fiksen rok - rok kot bistvena sestavina pogodbe - prekoračitev roka - prenehanje pogodbe - učinki razvezane pogodbe - odstop od pogodbe - razlaga pogodbe - zamuda z izpolnitvijo - kršitev pogodbe - namen pogodbe - stroški postopka - urnina
Pogodbeni dogovor o izpolnitvenem roku še ne pove ničesar o naravi tega roka. Tožnik ni zatrjeval drugega namena pogodbe, kot se ponuja iz besedila pogodbe, tj. zagotoviti zaposlitev štipendirane študentke pri tožencu, zamuda roka sama po sebi pa še ne pomeni, da ni mogoče doseči izpolnitve tega namena. Besedilo pogodbe – drugega pa tožnik ni uveljavljal – ne daje podlage niti za sklep, da sta se pravdni stranki dogovorili, da je čas izpolnitve bistvena sestavina pogodbe. Glede na toženčevo ravnanje pa ni bilo pričakovati, da bo svojo obveznost izpolnil, četudi bi mu bil dan primeren dodatni rok. Pritožnik ne izpodbija pravilnosti ugotovitve, da je vedel, da je pogodbeni rok za zaposlitev štipendistke vezan na zaključek študija na prvi bolonjski stopnji. Iz prošnje za odlog, poslane dan pred zaključkom študija, pa ne izhaja le njegovo vedenje o tem, kdaj prične teči rok za izpolnitev pogodbene obveznosti, ampak je izrecno navedena tudi namera o zaposlitvi štipendistke po zaključku naslednje študijske stopnje. Pri tem stališču je vztrajal tudi v odzivu na tožnikovo zahtevo za vračilo sredstev. Ker ni bilo pričakovati, da bo toženec v dodatnem roku izpolnil svojo pogodbeno obveznost, je tožnikova izjava o odstopu od pogodbe, konkludentno izražena v zahtevi za vračilo danih sredstev v januarju 2016, pravno učinkovita. Zaposlitev štipendistke dve leti in tri mesece kasneje ne predstavlja izpolnitve pogodbe.
ZPP člen 355, 355/1, 355/2, 356. OZ člen 103, 104, 104/1, 105, 105/2, 105/3, 111, 111/1, 125, 125/1.
pogodbeno razmerje - bistvene sestavine pogodbe - pravočasnost izpolnitve pogodbe - zahteva upnika za izpolnitev pogodbe - primeren dodatni rok za izpolnitev - razveza (razdrtje) pogodbe zaradi neizpolnitve - odstop od pogodbe - ustni dogovor - pogodbeni pogoj - vrnitev avansa - nepopolno in nepravilno ugotovljeno dejansko stanje - aktivna stvarna legitimacija - razveljavitev sodbe in vrnitev v ponovno sojenje - nova obravnava pred drugim sodnikom - nepristranskost sodnika
Utemeljenost zahtevka za vrnitev vplačanega avansa je odvisna od ugotovitve, ali pogodba še vedno obstaja ali pa je bila razvezana po samem zakonu.
Šele na podlagi več bistvenih ugotovitev o pogodbenem razmerju bi sodišče prve stopnje lahko prišlo do zaključka, da je bila pogodba dejansko sklenjena in da je obveznost toženke v razmerju do vseh tožnikov dejansko obstajala, to pa bi mu tudi omogočilo nadaljnjo presojo, ali se je morebiti dogovorjen pogoj izpolnil, ali so pogodbene stranke pravočasno izpolnile svoje obveznosti ter ali je pogodba (za vse) še vedno v veljavi ali pa je bila (ter kdaj točno in v razmerju do koga) zaradi danega primernega dodatnega roka za izpolnitev razvezana po samem zakonu.