Ker je bilo v 4. členu Pogodbe dogovorjeno, da bo izvajalec (tožeča stranka) opravljal posamezne naloge varstva pri delu na podlagi predhodnega pisnega naročila naročnika (tožene stranke), v katerem bodo določeni vrsta in obseg del ter rok za njihovo izvedbo, le vzpostavitev podjemnega razmerja tožeči stranki še ni dala pravice za izvedbo posameznih strokovnih nalog iz varstva pri delu. Potrebno je bilo še predhodno pisno, ali kot je sodišče prve stopnje pravilno presodilo v 10. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ustno naročilo naročnika (tožene stranke).
Tožeča stranka bi v skladu z določilom 619. člena OZ in 4. člena Pogodbe morala v tem primeru podati konkretne trditve o tem, izvedbo katerih strokovnih nalog iz varstva pri delu ji je tožena stranka naročila, kdaj in kako jih je naročila, katere strokovne naloge iz varstva pri delu je opravila ter kaj vtožuje z računom št. 000-0079 z dne 14. 6. 2013.
ZKP člen 18, 148, 148/1, 149a, 371, 371/2, 373, 373/1. URS člen 8. ZNPPol člen 4, 6. KZ-1 člen 186.
izločitev dokazov - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - policijski informator - prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - utemeljeni razlogi za sum - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami - mednarodno sodelovanje
Obvestila zaupnih virov DEA so primerljiva z uradnimi zaznamki policije o pridobljenih podatkih s strani informatorjev. Takšna obvestila vsebujejo zgolj trditve o dejstvih oziroma informacije policiji, na podlagi katerih lahko policisti sklepajo o obstoju razlogov za sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje in se iz spisa praviloma ne izločajo. Kakšno težo bodo posredovane informacije zaupnega vira DEA imele oziroma ali bodo predstavljale osnovo za odreditev morebitnih prikritih preiskovalnih ukrepov, pa je odvisno od naknadnega preverjanja teh informacij s strani organov pregona.
Načelo zaupanja pri mednarodnem policijskem sodelovanju obstaja ravno zato, da se organe pregona v zgodnjih fazah odkrivanja tovrstne kriminalitete razbremeni nenehnega preverjanja verodostojnosti informacij tujih organov in se izhaja iz predpostavke, da so tuji organi domačim posredovali verodostojne informacije.
Pomanjkljivo konkretizacijo prvo sodišče protispisno utemeljuje z odsotnostjo navedbe kraja storitve prekrška, kajti iz odločbe prekrškovnega organa jasno izhaja, da naj bi se veterinarske storitve opravljale v dneh 25. 3. 2015, 9. 4. 2015 in 22. 7. 2015 pri rejcu R. G., na naslovu Z., zato je takšen časovno določen okvir dovolj jasen za identifikacijo dogodka, s katerim se obema storilkama očita opustitev po petem odstavku člena 36 ZVMS, pri čemer pa pritožbeno sodišče še dodaja, da sam kraj storitve prekrška ni znak prekrška, kraj storitve je pomemben le z vidika identifikacije določenega dogodka.
Iz izreka dovolj jasno izhaja, da poslujoča veterinarka pri izdaji zdravila v DVP v nasprotju s pravilnikom ni vpisala podatka o identifikaciji živali ali skupine živali (2. alineja četrtega odstavka člena 15 tega pravilnika), za kar je zavezana v šestem odstavku člena 15 istega pravilnika, pa tudi iz samega opisa izhaja njena opustitev v nasprotju s pravilnikom. Zgolj odsotnost v izreku odločbe zapisanega člena pravilnika, kot pravilno pojmuje tudi pritožba, pa ne predstavlja takšne pomanjkljivosti, zaradi katere bi bilo mogoče takšen izrek odločbe prekrškovnega organa označiti za pomanjkljivo konkretiziranega, posebej, ker iz obrazložitve odločbe prekrškovnega organa izhaja natančna obrazložitev zapovedne norme iz tretjega in četrtega odstavka člena 15 citiranega pravilnika, ki ga je izdal pristojni minister v skladu s petim odstavkom člena 36 ZVMS. Opis je namreč dovolj konkretiziran že, če iz njega izhajajo dejstva in okoliščine, ki kažejo na opustitev določnega ravnanja v nasprotju z zapovedno normo. Ker torej krovni zakon v zvezi z zagotavljanjem sledljivosti prometa in uporabe ter shranjevanja veterinarskih zdravil ZVMS, ki v členu 36 uzakonja način uporabe zdravil s strani pristojnih veterinarjev in napotuje na podzakonski akt, je v konkretnem primeru opustitev takega ravnanja potrebno presojati na podlagi prej citiranega pravilnika in sicer konkretno določbe člena 15, kar pa je v izreku odločbe prekrškovnega organa tudi zadostno konkretizirano vsemi tistimi relevantnimi dejstvi in okoliščinami, s katerimi se utemeljuje očitek o kršitvi te zapovedne norme veterinarja na podlagi navedenega podzakonskega akta.
ZIZ člen 273, 273/1. ZPP člen 180, 180/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/2, 24/35.
zahtevek - določen zahtevek - določnost zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev
ZIZ nima posebnih določb o tem, kakšen mora biti zahtevek. Smiselno je zato treba uporabiti prvi odstavek 180. člena ZPP. Zahtevek mora torej biti določen, ker to izrecno nalaga prej navedena določba ZPP. Takšen pa je zahtevek le, če se z njim prepovedujejo opredeljena ravnanja, za katera ni potrebno v primeru kršitve šele naknadno posebej presojati, ali so sploh bila prepovedana.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00024709
KZ-1 člen 54, 54/1, 262, 262/1.
nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - ne bis in idem - opis kaznivega dejanja - premoženjsko kaznivo dejanje
V sodni praksi se je uveljavilo stališče, da se obsodba za nadaljevano kaznivo dejanje praviloma ne nanaša tudi na tista istovrstna oziroma ista dejanja, ki so bila izvršena v istem časovnem obdobju, pa niso bila zajeta s konstrukcijo nadaljevanega kaznivega dejanja. Novo odkrita kazniva dejanja bodo z že razsojenim nadaljevanim kaznivim dejanjem eno dejanje v procesnem smislu tvorila le izjemoma, če je med vsemi poleg zunanje (krajevne in časovne) povezave tudi taka notranja povezava, da bi vrednotenje okoliščin (protipravnosti in krivde) v ločenih postopkih pomenilo nenaravno delitev enotnega življenjskega dogajanja.
V konkretni zadevi je po primerjavi ravnanj osumljencev razvidno, da se v opisu novo očitanih dejanj tema očitajo identična izvršitvena ravnanja, za katera sta že bila obsojena. Edina razlika je v tem, da v primeru osumljenega A. po že razsojeni zadevi vozila, ki je opravljalo tehnični pregled, v določenih primerih dejansko sploh ni bilo na pregled in je bilo A. izročeno le njihovo prometno dovoljenje, osumljenca naj bi po opisu novih dejanj podkupovala drug par tehničnih preglednikov, šlo pa je tudi za druga vozila in njihove lastnike. Toda iz primerjanih opisov dejanj ni razvidno, da bi bila osumljenca v odnosu do drugega para tehničnih preglednikov ravnala kakorkoli drugače ali iz drugih vzgibov, njuna identiteta pa ne more imeti odločilnega pomena niti z vidika elementov nadaljevanega kaznivega dejanja. Vsa dejanja obeh osumljencev, tako tista iz konstrukcije nadaljevanja kaznivega dejanja že razsojene zadeve kot novo obravnavana dejanja, so opisana kot serijska dejavnost in tvorijo enovito oziroma naravno celoto.
zavrženje obtožnega akta - okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon - beg obdolženca - ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in uspešno izvedbo kazenskega postopka - nepopolno ugotovljene dejanske okoliščine
Okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon, na podlagi katerih se skladno s petim odstavkom 443. člena in 3. točko prvega odstavka 352. člena ZKP s sklepom zavrže obtožnico, izvirajo iz prvega odstavka 179. člena ZKP - ena izmed teh okoliščin je tudi beg obdolženca, ki je dejanske narave.
Golega dejstva, da je obdolženec na begu s prestajanja kazni zapora, brez ugotovljenih podrobnejših okoliščin ni mogoče šteti kot absolutno okoliščino, ki bi začasno preprečevala pregon. V primeru obdolženčevega bega je njegovo navzočnost na glavnih obravnavah možno zagotoviti z ukrepi, kot so odreditev pripora in razpis tiralice. Prvostopenjsko sodišče bi tako moralo bolj raziskati dejansko stanje ter bi šele nato lahko na podlagi ugotovljenih dejstev, ob prepričanju, da noben izmed razpoložljivih ukrepov za zagotovitev prisotnosti obdolženca na glavni obravnavi ne bi bil objektivno učinkovit, zavrglo predmetne obtožne predloge.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba v cestnem prometu - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme stranke
Predmet tega spora ni vprašanje utemeljeno ali neutemeljeno izdanih dobropisov tožeče stranke, pač pa vprašanje, ali je tožena stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Ker pritožnica ne zatrjuje, da je dobropise tožeča stranka izdala toženi v zvezi s prevozi, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, se niti do pritožbenih navedb, povezanih z dobropisi, pritožbeno sodišče ne opredeljuje.
OZ-UPB1 člen 323, 324. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8,14.
novacija - substanciran dokazni predlog - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznega predloga
V situaciji, ko nasprotna stranka dogovor obrazloženo zanika, bi morala tožeča stranka navesti najmanj trditve o tem, kdaj in med katerimi osebami je do takega dogovora prišlo. Šele take navedbe bi navsezadnje omogočile nasprotni stranki ustrezno obrambo. Zgolj pavšalna navedba, da je bil sklenjen dogovor, ki iz listin ne izhaja, ne zadošča in bi zaslišanje priče res pomenilo prepovedan informativni dokaz, posebej še, ker gre za trditve o dogodku, ki je v spoznavni sferi tožeče stranke.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - opustitev psihiatričnega zdravljenja
Samo samovoljna opustitev psihiatričnega zdravljenja na prostosti ne zadošča, da se lahko ukrep spremeni v obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Izkazana mora biti verjetnost, da bi zaradi opustitve zdravljenja obdolženka lahko storila kakšno kataloško kaznivo dejanje iz prvega odstavka 70.a člena KZ-1.
Zaradi prostovoljno prevzetih kreditnih obveznosti, sodišče prosilca ne more v celoti oprostiti plačila sodne takse.
Pri ugotavljanju materialnega položaja stranke mora sodišče poleg premoženjskega stanja oceniti tudi njeno finančno in likvidnostno stanje. Predlagateljevo likvidnostno stanje v obravnavanem primeru ni takšno, da bi mu omogočalo takojšnje plačilo celotne sodne takse, ne da bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Lastni dohodek predlagatelja sicer znaša 1.171,64 EUR mesečno, vendar je obremenjen z mesečnim odplačevanjem kredita, njegova likvidnost pa je še dodatno zmanjšana zaradi negativnega stanja na bančnem računu.
Upoštevaje navedeno in relativno visok znesek sodne takse, bi njeno takojšnje plačilo občutno zmanjšalo predlagateljeva sredstva za preživljanje, ki bi tako padla pod prag dvakratnika osnovnega zneska mesečnega dohodka.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 141, 141/4, 142, 142/1.
neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - domneva umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - vročanje - nepravilna vročitev - osebna vročitev - neosebna vročitev - pritožba - plačilni nalog - nalog za plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Ker plačilni nalog za vloženo pritožbo, sklep o predlogu za taksno oprostitev ter sklep višjega sodišča, ki je odločalo o vloženem pravnem sredstvu zoper sklep o predlogu za oprostitev, pomenijo celoto, bi sodišče prve stopnje moralo tudi za vročitev sklepa pritožbenega sodišča uporabiti prvi odstavek 142. člena ZPP in ga stranki vročiti osebno.
Tožnik od 1. 1. 2018 dalje delo kot samostojni podjetnik opravlja za drugo televizijo. Ne sicer v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, pač pa na podlagi samozaposlitve. To predstavlja pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze po 118. členu ZDR-1. Zato tožniku po 1. 1. 2018 ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri toženi stranki in ostalih pravic.
Zaradi učinka litispendence ni dopustno uveljavljati procesnega pobotnega ugovora potem, ko je že tekla pravda glede iste terjatve po nasprotni tožbi pred istim sodiščem.
DELOVNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VDS00024219
ZDSS-1 člen 43, 43/4.. ZIZ člen 272, 272/1, 272/2.. ZODPol člen 67, 67/1, 67/2.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 24, 24/4.. ZJU člen 149, 149/2.
začasna odredba - regulacijska začasna odredba - napotitev na delo - policist - zavarovanje nedenarne terjatve - začasna premestitev delavca
Pritožbeno sodišče se torej strinja z bistvenim stališčem sodišča prve stopnje, da pogoj za zakonitost tožnikove napotitve ni njegovo soglasje po 24. členu KPND.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - goljufija - trener
Tožena stranka je tožniku v podani izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi očitala, da je v mesečnih poročilih o delu o opravljanem številu ur trenerskega dela po pogodbi o zaposlitvi lažno navajal, da je v spornem času opravil določeno število ur, čeprav trenerskega dela po pogodbi o zaposlitvi za navedene dni in v navedenem obsegu ni opravil. Najmanj za sporni dan je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožnik ni igral, za ostale pa zaključuje, da je bil tožnik na tekmah prisoten kot trener in kot igralec, kar pomeni, da ni šlo za lažen vpis. Pritožbeno sodišče se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da tudi če bi sodišče ugotovilo, da vpisanih ur na tekmah ni mogoče šteti za trenersko delo, ne bi šlo za hujšo kršitev in za kršitev storjeno iz hude malomarnosti, saj je tožnik na tekmah bil, na njih je tekmoval tudi C.C., katerega je treniral.
priposestvovanje lastninske pravice - dobrovernost posestnika - sprememba zakona med tekom priposestvovalne dobe - nedobroverni posestnik
Kljub napačnemu materialnopravnemu izhodišču, da je ob pričetku teka priposestvovalne dobe v letu 1976 priposestvovanje urejal ZTLR, namesto ODZ, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko se je pri odločanju o tožnikovi pridobitvi lastninske pravice na podlagi priposestvovanja oprlo na določbe ZTLR. Upoštevaje načelno pravno mnenje XXIII. skupne seje Zveznega vrhovnega sodišča, republiških vrhovnih sodišč in Vrhovnega vojaškega sodišča z dne 14. in 15. 12. 1983 (Poročilo VS SI, 1985/I, str.1), se namreč v primeru, kot je obravnavan, ko je prišlo do spremembe zakona med tekom priposestvovalne dobe, za roke priposestvovanja, ki so začeli teči pred uveljavitvijo ZTLR in do njegove uveljavitve še niso pretekli, uporabijo določila ZTLR.
OZ člen 255, 256, 256/2, 257, 260, 419. ZPP člen 186, 199, 199/1.
stranska intervencija - pravni in ekonomski interes - stroški postopka zavarovanja - privilegirana sprememba tožbe - cesijska pogodba - izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - začetek teka roka za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj
Samo ekonomski interes kot podlaga za vključitev intervenienta v pravdo ne zadostuje. R. S. ima glede izida pravde izključno ekonomski interes - tožeča stranka je njen dolžnik in je za R. S. tožečo stranko to da v pravdi uspe pomembno le iz razloga, da bo tožeča stranka s tem pridobila sredstva iz katerih se bo R. S. poplačala.
Če je tožena stranka plačilo sodne takse za pritožbeni postopek v obravnavanem primeru izvedla brez reference, bi namreč morala glede na določilo tretjega odstavka 6. člena ZST-1 sodišču potrdilo o opravljenem plačilu (kot dokaz plačila) predložiti sama. To pomeni, da od (pritožbenega) sodišča ne more zahtevati, da prilive na svoj transakcijski račun preveri po nazivu plačnika.
določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - pogoji in kriteriji za določitev pripadajočega zemljišča - izvedensko mnenje
ZVEtL-1 v 43. členu določa merila, po katerih sodišče ugotavlja zemljišče, ki je postalo last lastnika stavbe po posebnih pravilih prvega odstavka prejšnjega člena. Pri ugotovitvi obsega pripadajočega zemljišča se upoštevajo zlasti prostorski akti in upravna dovoljenja, katero zemljišče je v razmerju do stavbe predstavljalo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atrijem in podobno, preteklo rabo zemljišča in merila ter pogoje iz prostorskih aktov, ki so veljali od izgradnje stavbe do pridobitve lastninske pravice lastnika stavbe na pripadajočem zemljišču. Zakon pri tem ne daje prednosti enemu kriteriju pred drugimi, ampak jim mora ustrezno težo podeliti sodišče v vsakem konkretnem primeru posebej.
Točne terjatve, za katero sodišče dovoljuje izvršbo, sodišče prve stopnje v izreku ni navedlo, upnikov predlog pa je tudi po dopolnitvi predloga glede zneska, ki ga upnik zahteva, ostal nepopoln oziroma nejasen, sam s seboj v nasprotju. Sporočilo, koliko znaša terjatev na dan dopolnitve predloga, ne predstavlja ustreznega, določnega zahtevka.
Drži sicer, da sodna praksa v določenih primerih dopušča, da upnik v razmerju do dolžnikovega dolžnika postavi zahtevek na plačilo celotne terjatve, ki jo ima sicer do svojega dolžnika (delavca). Vendar pa to ne pomeni, da lahko zahtevek postavi dvoumno, nedoločno, nejasno, neizrecno. V primeru takega, nejasnega predloga, sodišče ne more kar samo domnevati oziroma določiti, kakšno terjatev upnik dejansko zahteva.
Nobena od toženk se ni tožnikoma s pogodbo ali kako drugače zavezala k ustanovitvi pravice graditi ali h kakšnemu drugemu dejanju, ki bi tožnikoma morebiti omogočilo legalizacijo spornih objektov na avtocestnem počivališču. Tudi zakon ali kakšen drug predpis toženkama takšnega ravnanja ne nalaga. Golo pričakovanje tožnikov, da jima bosta toženki, v izogib preteči izvršbi inšpekcijske odločbe, naknadno dovolili gradnjo na njunih zemljiščih, ne predstavlja pravne podlage za njun zahtevek.
Dejstvo, da je bila gradnja po veljavnih prostorskih aktih dovoljena, ni pomembno, ker tožnika brez dokazila o pravici graditi ne bi mogla pridobiti gradbenega dovoljenja oziroma legalizirati spornih objektov.