ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev na drugo delovno mesto - uradnik - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče bi moralo tožniku dati možnost dokazovanja drugega motiva za njegovo razporeditev od tistega, navedenega v sklepu o razporeditvi. Zavrnitev dokaznega predloga bi lahko temeljila le na zakonitih in ustavno sprejemljivih razlogih, s svojim ravnanjem pa je sodišče z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno zavrnilo tožnikov dokazni predlog za zaslišanje spornih prič.
Res je sicer, da se sodišče ne more spuščati v organizacijske odločitve, vendar pa v primeru, ko bi bili razlogi neresnični oziroma, ko bi se izkazalo, da so tisti razlogi, ki so navedeni v razporeditveni odločbi povsem neutemeljeni oziroma, da tožnik nikoli ni opravljal teh del, je takšna razporeditev lahko nezakonita. Posebej zaradi tega, ker je na tožnikovo delovno mesto sedaj razporejena druga delavka, torej tožnikovo delovno mesto obstaja, na novem delovnem mestu pa dejansko ne bi opravljal nalog, ki naj bi bile razlog za razporeditev.
Tožnik je s prvotnim tožbenim zahtevkom uspel 95-odstotno, torej v pretežnem delu, kar je ustrezna podlaga za odločitev, da mu tožena stranka povrne celotne potrebne stroške, saj s preostankom niso nastali posebni stroški.
Dejstvo, da tožnik ni imel formalnega pogoja za zasedbo delovnega mesta, tj. univerzitetne izobrazbe novinarske smeri, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo stališče, da uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 19. člena ZSPJS ni pravica iz delovnega razmerja, ki bi javnemu uslužbencu pripadala po zakonu, temveč je odvisna od odločitve sveta javnega zavoda.
Ker je pritožba dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 333. člena in prvi odstavek 363. člena ZPP), pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje ni dovoljeno vložiti (343. člen ZPP).
ZPP člen 355.. ZDR-1 člen 39, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - konkurenčna prepoved
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi očitala, da opravlja prepovedano konkurenčno dejavnost, ker tožnikovo pogodbeno delo za A. d. d. tej letalski družbi omogoča izvajanje konkurenčne dejavnosti toženi stranki, oziroma dejavnost, ki pomeni ali bi lahko pomenila dejansko konkurenco. Navedla je, da A. d. d. opravlja enako dejavnost kot jo opravlja tožena stranka, to so letalski prevozi potnikov na rednih linijah. Tožena stranka je torej v redni odpovedi tožniku dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navedla in obrazložila okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opredelitev kršitve v redni odpovedi je glede na vsebino 39. člena ZDR-1 v celoti konkretizirana, zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je tožnik brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljal dela ali sklepal posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1.. ZSPJS člen 3.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojska - misija
Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke. Delavec ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026086
ZKP člen 129a. KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - zaposlitev
V kolikor obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora ni zaposlen, ne izpolnjuje formalnega kriterija za predlagan način izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.
Odločanje o načinu izvrševanja kazni zapora mora temeljiti na preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca, kot tudi z njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin, ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni, kot tudi morebitnih novih okoliščin.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izvedensko mnenje - mnenje psihiatra - psihične težave
Sodišče je presojalo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pri čemer je tožena stranka tožniku v redni odpovedi očitala, da je pogodbenemu partnerju s službenega elektronskega naslova poslal elektronsko sporočilo z neprimerno in žaljivo vsebino, kjer je pisalo "vsem zaposlenim na C., vključno s prasico E.E. priporočam obisk psihiatrične klinike K.", naslov pa se je glasil "Umobolno osebje C." Sodišče je imenovalo izvedenca psihiatrične stroke. Ta je ugotovil, da gre pri tožniku predvsem za epileptoidno spremenjeno osebnost, pri čemer je zelo verjetno prišel v posebno psihično stanje, in ni zmogel presoje ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, posledice epilepsije pa so ga v življenju hudo ovirale. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da se je njegovo mnenje nanašalo izključno na dan, ko je tožnik poslal sporno elektronsko sporočilo, pri čemer je izvedenec ugotovil njegovo specifičnost osebnosti iz njegovih reakcij. Sodišče je ob tem zmotno ocenilo njegovo (ne)zavedanje o kršitvi ter njegovo voljnost, saj je psihiater zgolj navedel, da je verjetno prišel v posebno psihično stanje, ko ni mogel imeti pod nadzorom svoje presoje o ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, ni pa bilo dejansko to ugotovljeno. Zakon ne zahteva naklepa v smislu voljne ali zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti ne hude malomarnosti, kot v razlogu po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ob tem je pomembno, da ob podanem izvedenskem mnenju, ki ni nedvoumno, sodišče izvedensko mnenje presoja kritično glede na vse ostalo procesno gradivo in svoje splošno izkustveno znanje. Pravno relevantna vzročnost med kršitvami in psihičnimi težavami tožnika ni samoumevna, ampak jo mora sodišče določno ugotoviti.
ZUPPJS16 člen 11, 11/1, 11/2.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3.. ZUJF člen 246.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - izpolnitev pogojev za upokojitev - interventni ukrepi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ZUPPJS17 še vedno velja in se uporablja tudi v letu 2018.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da je rok iz tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 prekluzivni in da po njegovem izteku delodajalec javnemu uslužbencu ne more več podati dokončnega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Namen citirane določbe je v tem, da predstojniku onemogoča, da bi izdal sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi še preden bi izteklo leto dni od dneva, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato izdaja sklepa po določilih tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
nevarna stvar - pločnik - pesek na cesti - padec na pločniku - zastaranje odškodninskega zahtevka
Jašek z ročajem, ki gleda iz zemlje, tako sam po sebi sicer ni nevarna stvar, vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do nastanka škode v smislu poškodbe tožnikovega desnega komolca prišlo zaradi padca na ta nezavarovani del jaška, podana pa je tudi vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem (nezavarovanjem ročaja jaška) zavarovanke tožene stranke, kar med pravdnima strankama niti ni sporno.
Nezaščiten ročaj jaška pomeni protipravnost ravnanja upravljalca.
Drži, da uporaba določila 83. člena OZ ni omejena zgolj na formulirane (standardizirane) pogodbe in splošne pogoje, temveč se lahko razteza tudi na posamične (individualizirane) pogodbe, vendar le pod pogojem, da jih je vnaprej pripravila ena pogodbena stranka. V tem konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožnik skladno z avtonomijo volje strank in načelom dispozitivnosti povsem svobodno sodeloval pri pogajanjih za sklenitev Pogodbe in tudi pri njeni sklenitvi, zato ni sledilo njegovim navedbam, da je bilo sporno določilo Pogodbe tipsko sestavljeno in vnaprej pripravljeno s strani tožene stranke, imel se je tudi možnost seznaniti z vsebino pogodbe, tako da ni mogoče šteti, da je podpis na zapis pogodbe dal, ne da bi vsebino poznal, posledično pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pri razlagi spornega določila ni bilo podlage za uporabo določila 83. člena OZ. Namen spornega oziroma nejasnega določila Pogodbe je bil, da se zapis v 4. odstavku 1. člena Pogodbe v delu, ko govori o zamenjavi delovnega mesta v povezavi (″-oz″) z zamenjavo predsednika kluba, nanaša na delovno mesto predsednika kluba pri glavnem sponzorju. Materialno pravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je zamenjava oziroma prenehanje delovnega mesta predsednika kluba pri glavnem sponzorju predstavljala razlog za prekinitev (ali spremembo) Pogodbe.
Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je v III. kategorijo invalidnosti mogoče med drugim zavarovanca razvrstiti le, če več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka je, čeprav tožnik po prejemu odgovora na tožbo sodišču ni posredoval nobene pisne vloge, vložila še pripravljalno vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem podatkov o številu ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzaciji ur in o plačilu nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da navedena vloga ni bila potrebna za postopek v smislu 155. člena ZPP, pravilna.
ZDR-1 člen 6a, 7, 7/4, 111, 111/2, 111/3.. ZPP člen 355, 357a.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - trpinčenje na delovnem mestu
Za presojo, ali je delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, ali je spoštovan predhodni postopek, predpisan v drugem odstavku 111. člena ZDR-1, torej ali je delavec delodajalca pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorat za delo. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi moral delavec delodajalca opomniti in inšpektorat obvestiti istega dne oz. da bi moral delavec obvestiti inšpektorat šele po opominu delodajalca.
Trpinčenje na delovnem mestu je, kot določa 6.a člen ZDR oz. četrti odstavek 7. člena ZDR-1, vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Takšno ravnanje ali vedenje mora biti, kot je razvidno iz povzete definicije trpinčenja na delovnem mestu, prisotno v daljšem časovnem obdobju. Enkratni dogodki nimajo značaja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi če posamezni dogodek ni nezakonit (ali očitno negativen in žaljiv), je treba dogodke presojati kot celoto in se (šele) za celoto ravnanj in vedenj, usmerjenih proti določenemu delavcu, opredeli ali ustreza trpinčenju na delovnem mestu.
predlog za izločitev izvedenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - dopustnost pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena
Posebna pritožba zoper sklep, ki se nanaša na predlog za izločitev dokazov in ki je bil izdan med tekom glavne obravnave, ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi izvedenca, saj je bil sklep, s katerim je sodišče zahtevo za izločitev zavrnilo, izdan po vložitvi obtožbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023905
ZMZPP člen 89. ZFPPIPP člen 244, 244/2, 381. ZPP člen 356.
postopek osebnega stečaja - pristojnost slovenskega sodišča - ustalitev pristojnosti - dolžnik v tujini - dodelitev zadeve drugemu sodniku
Iz 244. člena ZFPPIPP izhaja, da v primeru razveljavitve izdanega sklepa o začetku stečajnega postopka, v novem postopku velja, da so nastale pravne posledice začetka stečajnega postopka z dnem, ko je bil oklic o začetku prvega sklepa objavljen na internetnih straneh. Sklep o začetku predmetnega postopka osebnega stečaja je bil objavljen na internetnih straneh AJPES na dan začetka, torej 10. 6. 2016.
Sodišče prve stopnje je izrecno zapisalo, da določilo 89. člena ZMZPP pride v poštev le takrat, kadar zadeva že spada v sodno pristojnost RS. Ni pa ugotovilo okoliščin, iz katerih naj bi izhajalo, da ob začetku predmetnega postopka slovensko sodišče ni bilo pristojno. Ni pojasnilo, zakaj naj glede na premoženje, ki ga je dolžnik ob začetku postopka osebnega stečaja imel, kasneje pa se ga je znebil, ne bi bilo več pristojno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSC00029911
ZST-1 člen 34a, 34a/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebinsko odločanje - nedovoljen ugovor - neobrazložen ugovor - zavrnitev ugovora
Dolžnik v pritožbi utemeljeno ponavlja ugovorne trditve zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse in s tem pričakuje vsebinsko obravnavo njegovega ugovora. Če je bil ugovor pravočasen in popoln, bi moralo sodišče prve stopnje o njem vsebinsko odločiti, ne pa ga zavreči kot nedopustnega. Če dolžnik ni ugovarjal nobenega izmed zakonsko dopustnih razlogov, je lahko zato ugovor neobrazložen, pavšalen in s tem neutemeljen. Ni pa nedopusten in mora sodišče o njem vsebinsko odločiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00026788
OZ člen 131, 239, 246. ZPP člen 350, 350/2, 367a, 367a/1.
odškodninska odgovornost odvetnika - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost dobrega strokovnjaka - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - dokazno breme oškodovanca - nepredložitev pooblastila za zastopanje - nepopoln predlog za dopustitev revizije - preizkus sodbe po uradni dolžnosti
Predpostavke odškodnine odgovornosti morajo biti podane kumulativno. Že če manjka ena od njih, zahtevku za plačilo odškodnine ni mogoče ugoditi. V primeru, ko je bil predlog za dopustitev revizije zaradi neskrbnega odvetnikovega ravnanja zavržen (protipravnost), bi moral tožnik dokazati, da bi bil predlog za dopustitev revizije - če bi bil popoln (če bi mu bilo priloženo novo pooblastilo) - uspešen. Poleg kršitve pogodbene obveznosti mora tožnik dokazati tudi obstoj škode in vzročne zveze med njima.
tožba za ugotovitev nedopustnosti izvršbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - pričetek teka roka - pravnomočnost sklepa - zavrženje tožbe - procesne pravice - procesne kršitve - protipravno ravnanje izvršilnega sodišča - vročanje stranki
Odločitev izvršilnega sodišča, da se ugovor tretjega zavrne, če upnik ugovoru tretjega nasprotuje, temelji na (procesni) določbi prvega odstavka 65. člena ZIZ, ki je le procesna predpostavka, na podlagi katere tretji pridobi pravico, da v pravdnem postopku zavaruje materialnopravna upravičenja na predmetu izvršbe s pravovarstvenim zahtevkom, pod pogojem, da to pravico uveljavi v tridesetdnevnem roku od pravnomočnosti sklepa, saj v nasprotnem izgubi pravico po samem zakonu. Rok v katerem mora tretji vložiti tožbo je objektivni, ker začne teči naslednji dan od pravnomočnosti sklepa, s katerim je bila tretjemu ta pravica priznana, ne oziraje se na vedenje tretjega, kdaj je izvedel za pravnomočnost sklepa.