Odločitev o utemeljenosti predloga za nadomestni način izvršitve kazni zapora je v pristojnosti sodišča prve stopnje, ki o predlogu najprej odloči in šele nato pritožbeno sodišče po eventualnem novem pravnem sredstvu takšno odločitev posebej preizkusi.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Tožnik je v obravnavani zadevi zatrjeval, da je upravičen do višjega dodatka zato, ker je opravljal naloge patruljiranja po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da teh nalog ni opravljal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00026086
ZKP člen 129a. KZ-1 člen 86. ZIKS-1 člen 12.
nadomestna izvršitev kazni zapora - zapor ob koncu tedna - formalni pogoji - zaposlitev
V kolikor obsojenec v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora ni zaposlen, ne izpolnjuje formalnega kriterija za predlagan način izvršitve kazni zapora z zaporom ob koncu tedna.
Odločanje o načinu izvrševanja kazni zapora mora temeljiti na preverjanju in oceni okoliščin, povezanih tako z osebnostjo storilca, kot tudi z njegovim dejanjem, torej vseh tistih okoliščin, ki so bile odločilne pri izbiri in odmeri kazni, kot tudi morebitnih novih okoliščin.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031492
KZ-1 člen 206, 206/1. ZKP člen 17, 18, 329, 329/4, 379, 379/2, 380.
rop - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - storilec kaznivega dejanja - biološke sledi - mešana biološka sled - analiza DNK (DNA) - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - duševna manjrazvitost
Pritožbeni senat je ugotovil, da so podani upravičeni razlogi, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo, saj gre za časovno izjemno odmaknjeni dogodek, pričakovati pa je bilo, da bo zadeva hitreje končana, saj je pritožbeno sodišče na obravnavi ocenilo, da je potrebno ponoviti dokaze, ki so bili na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni in tiste, glede katerih je sodišče druge stopnje podvomilo dokazni presoji sodišča prve stopnje.
Ključno za presojo obravnavanega kaznivega dejanja je, na kakšen način so sledi obtoženca lahko prišle na trak.
Dejstvo, da tožnik ni imel formalnega pogoja za zasedbo delovnega mesta, tj. univerzitetne izobrazbe novinarske smeri, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo stališče, da uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 19. člena ZSPJS ni pravica iz delovnega razmerja, ki bi javnemu uslužbencu pripadala po zakonu, temveč je odvisna od odločitve sveta javnega zavoda.
Tožnik je s prvotnim tožbenim zahtevkom uspel 95-odstotno, torej v pretežnem delu, kar je ustrezna podlaga za odločitev, da mu tožena stranka povrne celotne potrebne stroške, saj s preostankom niso nastali posebni stroški.
opravičljiv razlog za izostanek z glavne obravnave - pogoji za preložitev naroka - diskrecija sodišča
Opravičljivost razlogov iz obvestila sodišču oziroma prošnje za preložitev glavne obravnave ter posledično ocena pogojev, da bi bila ta opravljena ali preložena, sta v diskreciji sodišča in ne katere od strank ali njihovih strokovnih pomočnikov, ki so se procesnih dejanj prav tako dolžni udeleževati.
ZUPPJS16 člen 11, 11/1, 11/2.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3.. ZUJF člen 246.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - izpolnitev pogojev za upokojitev - interventni ukrepi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ZUPPJS17 še vedno velja in se uporablja tudi v letu 2018.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da je rok iz tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 prekluzivni in da po njegovem izteku delodajalec javnemu uslužbencu ne more več podati dokončnega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Namen citirane določbe je v tem, da predstojniku onemogoča, da bi izdal sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi še preden bi izteklo leto dni od dneva, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato izdaja sklepa po določilih tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
Kadar pride med pravdo do umika tožbe, se odloča o stroških umaknjenega dela zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po načelu uspeha. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožeča stranka takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umakne, lahko od tožene stranke zahteva toliko stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
Ker je tožnica predlog za obnovo postopka vložila sama in tudi ni izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, je sodišče prve stopnje predlog utemeljeno, kot nedovoljen zavrglo.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - premoženjska razmerja med partnerjema po razpadu izvenzakonske skupnosti - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - skupni dolgovi - dolg v zvezi s skupnim premoženjem - tek zakonskih zamudnih obresti - začetek teka zakonskih zamudnih obresti - neupravičena pridobitev - plačilo uporabnine - nemožnost uporabe solastne nepremičnine - prikrajšanje solastnika
Razlog, da je toženec zapustil stanovanjsko hišo, je bila prisotnost tožničinega partnerja v hiši in nezmožnost skupnega bivanja, kar je potrdila tudi tožnica sama. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je bil toženec pri uporabi stanovanjske hiše onemogočen in prikrajšan pri uporabi svojega solastninskega deleža.
Tožena stranka je tožniku sporno zahtevo utemeljeno zavrgla, saj je bilo o njegovi zahtevi za nepravo obnovo postopka po 183. členu ZPIZ-2 zaradi neupoštevanja nadur v pokojninsko osnovo že pravnomočno odločeno.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka je, čeprav tožnik po prejemu odgovora na tožbo sodišču ni posredoval nobene pisne vloge, vložila še pripravljalno vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem podatkov o številu ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzaciji ur in o plačilu nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da navedena vloga ni bila potrebna za postopek v smislu 155. člena ZPP, pravilna.
Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je v III. kategorijo invalidnosti mogoče med drugim zavarovanca razvrstiti le, če več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.
Pritožbi, ki meni, da je vloga popolna, ni mogoče pritrditi. Oškodovanec kot tožilec je podal prijavo zoper E. F., ker je menil, da je slednji storil kaznivo dejanje. Z obravnavano vlogo, ko je državna tožilka ovadbo zavrgla, je zoper njega nadaljeval kazenski pregon, ko je E. F. umrl, pa je v dopolnitvi vloge navedel, da se naj preiskovalna dejanja opravijo zoper ustrezne uslužbence Nove KBM in Delavske hranilnice. S tem vloge ni ustrezno dopolnil, kot zmotno zaključuje pritožba, sodišče pa ni pristojno za to, da za stranko zbira podatke, ki bi potrdili ali ovrgli obstoj utemeljenega suma, da so neznane osebe storile kaznivo dejanje.
ZDR-1 člen 6a, 7, 7/4, 111, 111/2, 111/3.. ZPP člen 355, 357a.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - trpinčenje na delovnem mestu
Za presojo, ali je delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, ali je spoštovan predhodni postopek, predpisan v drugem odstavku 111. člena ZDR-1, torej ali je delavec delodajalca pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorat za delo. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi moral delavec delodajalca opomniti in inšpektorat obvestiti istega dne oz. da bi moral delavec obvestiti inšpektorat šele po opominu delodajalca.
Trpinčenje na delovnem mestu je, kot določa 6.a člen ZDR oz. četrti odstavek 7. člena ZDR-1, vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Takšno ravnanje ali vedenje mora biti, kot je razvidno iz povzete definicije trpinčenja na delovnem mestu, prisotno v daljšem časovnem obdobju. Enkratni dogodki nimajo značaja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi če posamezni dogodek ni nezakonit (ali očitno negativen in žaljiv), je treba dogodke presojati kot celoto in se (šele) za celoto ravnanj in vedenj, usmerjenih proti določenemu delavcu, opredeli ali ustreza trpinčenju na delovnem mestu.
ZDR-1 člen 34, 34/1, 126.. Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 93, 93/3.. OZ člen 83.
nadurno delo - dodatek na delovno uspešnost - plača - diskriminacija
Sodišče v postopku preizkusa ocene ni pristojno presojati, kako so izkazane napake oziroma pomanjkljivosti v delu, ki jih delodajalec očita delavcu, konkretno vplivale na znižanje ocene delovne uspešnosti. To je v pristojnosti delodajalca. Sodišče je dolžno presojati (le) postopkovno ustreznost ocenjevanja ter dejanski obstoj razlogov, ki jih je kot podlago podane ocene navedel delodajalec.
Argument tožnice, da je za enako dobro/slabo delo v preteklih obdobjih prejela boljšo oceno, zaradi česar bi moral delodajalec s tako prakso nadaljevati tudi v spornih obdobjih, ni utemeljen. Način, na katerega se bo delodajalec odzval na nepravilnosti pri delu oziroma kakšen pomen bo dal napakam pri delu, je avtonomna odločitev delodajalca, v katero sodišče ni pristojno posegati.
ZDR člen 6, 6/1, 15, 15/4, 30, 129, 142, 143, 143/4.. ZDCOPMD člen 4.. Kolektivna pogodba za dejavnost prevoza blaga v cestnem prometu Slovenije (1999) člen 52, 52/2.. ZPP člen 7.
plača - nadurno delo - dodatek za delovno dobo - delo v tujini
Po četrtem odstavku 143. člena ZDR lahko nadurno delo traja tudi preko letne časovne omejitve iz tretjega odstavka tega člena (torej več kot 170 ur na leto), če je podano pisno soglasje delavca. Izostanek takšnega pisnega soglasja ne pomeni, da delavec za delo, ki presega letno časovno omejitev ni upravičen do plačila. Do plačila je upravičen z dodatkom za nadurno delo.
Dodatek za delovno dobo je od uveljavitve ZDR obvezna sestavina plače, urejen je v 129. členu. Iz tega člena ne izhaja, da bi se pri presoji višine dodatka za delovno dobo (oziroma dolžine delovne dobe) lahko razlikovalo med tem, ali je bila delovna doba dopolnjena v Republiki Sloveniji ali v tujini. Razlaga, na podlagi katere bi sodišče pri dodatku za delovno dobo ugotavljalo, ne le, kje je bila delovna doba dopolnjena, ampak tudi, državljan katere države je delavec, iz ZDR ne izhaja in bi bila diskriminatorna (osebna okoliščina - državljanstvo delavca; prvi odstavek 6. člena ZDR).
ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ni mogoče skleniti, da je dopustno oceniti javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka in za to obdobje ne želi biti ocenjen. Glede na to, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe, utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek ocenjevanja za sporno leto nezakonit ter ugotovitev, da je za ocenjevalno obdobje za to leto neocenjen.
OZ člen 9.. ZSSloV člen 1.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.. ZDR-1 člen 202.
denarna nagrada - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - rok za vračilo - zastaranje - pripoznava
Po določbah 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba), ki ureja vračilo nagrade (ki je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi izplačana pripadniku), mora pripadnik vrniti izplačano nagrado v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ta določba je jasna in velja za vse primere, kadar je pogodba o zaposlitvi pripadniku odpovedana s strani delodajalca in kadar iz tega razloga nastane obveznost vračila nagrade na podlagi določb drugega odstavka 4. člena Uredbe. Velja torej tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožencu prenehala pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičenega izostanka z dela. Pri tem ni bistveno, da je bilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi odločeno z ugotovitvenim sklepom tožeče stranke, ki je bil izdan šele po štirih mesecih in s katerim je bilo odločeno, da tožencu preneha delovno razmerje za nazaj. Zastaralni rok je v obravnavani zadevi začel teči po izteku treh mesecev od prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne pa kasneje (tri mesece po izdaji ugotovitvenega sklepa), kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.