Odločitev o utemeljenosti predloga za nadomestni način izvršitve kazni zapora je v pristojnosti sodišča prve stopnje, ki o predlogu najprej odloči in šele nato pritožbeno sodišče po eventualnem novem pravnem sredstvu takšno odločitev posebej preizkusi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00023340
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 257, 258, 371, 371/1-10, 385, 391, 445.d.
lahka telesna poškodba - sodba o kaznovalnem nalogu - ugovor zoper sodbo o kaznovalnem nalogu - določitev kazni - prepoved spremembe na slabše - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - drug izvedenec
V 385. členu ZKP je sicer določeno, da če je podana pritožba samo v obdolženčevo korist, se sodba ne sme spremeniti v njegovo škodo glede pravne presoje dejanja in kazenske sankcije, vendar pa je v 445.d členu ZKP določeno, da sodišče pri izrekanju sodbe po vloženem ugovoru zoper kaznovalni nalog na to prepoved ni vezano, kar pomeni, da lahko v teh primerih sodišče po končani glavni obravnavi izreče tudi strožjo kazen oziroma sankcijo, kot je bila obdolžencu izrečena v sodbi o kaznovalnem nalogu.
Sodišče bo ugodilo predlogu stranke za postavitev novega izvedenca samo takrat, ko bo utemeljeno argumentirala dvom v strokovnost in pravilnost danega izvedenskega mnenja, kar se mora nanašati na bistvene okoliščine, pomembne za strokovno utemeljitev ter nelogičnost in prepričljivost izvedenčevih argumentov. Zgolj nestrinjanje z ugotovitvami izvedenca o mehanizmu nastanka poškodb ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca.
ZOFVI člen 115, 116, 117.. ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - dejavnost vzgoje in izobraževanja - učitelj
Tožena stranka je dokazala, da je zmanjšan vpis dijakov in posledično manjši finančni priliv s strani ministrstva botroval dejanski spremembi organizacije pri toženi stranki, zaradi katere je postalo delo tožnice v spornem študijskem letu v polovičnem obsegu nepotrebno, tožnica pa ob odpovedi ni želela sprejeti nove pogodbe o zaposlitvi, ki bi lahko ohranila njeno delovno mesto vsaj za ta polovični obseg. Pritožbene navedbe, ki nasprotujejo smotrnosti izvedene reorganizacije so neutemeljene, saj ni v presoji sodišča, ali je bila reorganizacija smotrna ali ne.
Neutemeljena je pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje tožnika ne bi smelo pozivati k dopolnitvi tožbe, če je štelo, da osnovna tožba ni primerna za obravnavo.
Nenahajanje tožnika v centralni evidenci lastninskega preoblikovanja podjetij, ne pomeni, da pri notranjem odkupu delnic s potrdili za neizplačan del neto plač, ni sodeloval. Lastninjenje po 6. alineji 7. odstavka 25. člena ZLPP z izdajo potrdil za neizplačan del neto osnovnih osebnih dohodkov, znižanih do ravni, ki so jo v skladu s 33. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo določale kolektivne pogodbe dejavnosti, je bil le eden od možnih načinov plačila delnic.
Med druge načine lastninskega preoblikovanja je potrebno šteti tudi možnost iz 2. alineje 7. odstavka 25. člena ZLPP. Torej plačilo delnic z obračunom za neizplačan del osebnih dohodkov po poravnavi davkov in prispevkov, če so se zaposleni s tem strinjali.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026261
KZ-1 člen 211, 211/1. OZ člen 574, 574/2.
kaznivo dejanje goljufije - znaki kaznivega dejanja - goljufiv namen - razlogi o odločilnih dejstvih - pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje - posojilna pogodba - rok za vračilo posojila
Ob že opisanih oškodovančevih pozivih na vrnitev posojenega denarja, ki so izkazana z opominoma z dne 10. 10. 2012 in z dne 14. 10. 2015, je oškodovancu škoda nastala z obdolženkino opustitvijo izpolnitve njene obveznosti, dejstvo post festum sklenjene poravnave z dne 20. 6. 2018 (šele v času predmetnega kazenskega postopka), tako v ničemer ne vodi v ugotovitev drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in s katerim pritožbeno sodišče v celoti soglaša. Tega pa ne more omajati niti zagovornikova navedba, da obdolženka, ki je v osebnem stečaju, zaradi kogentnih določil Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju zahtevanega zneska niti ni smela vračati.
ZJU člen 147, 147/1, 147/2, 149, 149/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
premestitev na drugo delovno mesto - uradnik - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznih predlogov - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče bi moralo tožniku dati možnost dokazovanja drugega motiva za njegovo razporeditev od tistega, navedenega v sklepu o razporeditvi. Zavrnitev dokaznega predloga bi lahko temeljila le na zakonitih in ustavno sprejemljivih razlogih, s svojim ravnanjem pa je sodišče z nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno zavrnilo tožnikov dokazni predlog za zaslišanje spornih prič.
Res je sicer, da se sodišče ne more spuščati v organizacijske odločitve, vendar pa v primeru, ko bi bili razlogi neresnični oziroma, ko bi se izkazalo, da so tisti razlogi, ki so navedeni v razporeditveni odločbi povsem neutemeljeni oziroma, da tožnik nikoli ni opravljal teh del, je takšna razporeditev lahko nezakonita. Posebej zaradi tega, ker je na tožnikovo delovno mesto sedaj razporejena druga delavka, torej tožnikovo delovno mesto obstaja, na novem delovnem mestu pa dejansko ne bi opravljal nalog, ki naj bi bile razlog za razporeditev.
bolniški stalež - začasna zadržanost z dela - minimalna plača - zajamčena plača
Po sodni praksi pritožbenega sodišča je 7. odstavek 31. člena ZZVZZ, ki torej določa, da nadomestilo ne more biti manjše od zajamčene plače, ostal povsem neusklajen z drugimi zakonskimi predpisi, zato je namesto inštituta zajamčene plače, ki po uveljavitvi ZPIZ-2 s 1. 1. 2013 dejansko ne obstaja več, mogoče uporabljati le primerljivo veljavno kategorijo minimalne plače, urejene z ZMinP.
izpodbijanje pravnih dejanj dolžnika - darilna pogodba - pravna narava sklenjene pogodbe - kavza pogodbe - ustni dogovor - pogodbeni namen - ustanovitev hipoteke - pogodbena obveznost - izpolnitev obveznosti - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok za izpodbijanje pogodbe
Med pogodbenima strankama je bil (ustno) sklenjen dogovor, da v zameno za podarjeno nepremičnino obdarjenka (toženka) dopusti vzpostavitev in vpis dveh hipotek na tej nepremičnini in se tudi zaveže odplačevati dolgove iz naslova posojil, ki jih je najela dolžnica, in ki jih tudi plačuje, pravni posel pa tudi sicer ni bil sklenjen z namenom oškodovanja upnice (tožnice).
V konkretnem primeru je šlo pri t. im. darilni pogodbi za odplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je tožnica zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe (257. člen OZ).Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnice, da je dolžnica to vedela, toženki pa je bilo to prav tako znano ali pa bi ji moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožnice.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 211, 257, 258.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - reintegracija - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Glede na vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je tožniku očitalo, da so v njegovem ravnanju podani (zlasti) zakonski znaki kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije, kar je bistvo odpovedi. Tožnik naj bi s svojim ravnanjem sodeloval pri zavarovalniški goljufiji A.A., ko naj bi ta v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, zavarovalnica pa naj bi mu kljub temu izplačala zavarovalnino. S tem naj bi A.A. oziroma njegovo podjetje protipravno pridobilo premoženjsko korist. Tožnik, ki je A.A. svetoval o klicu na policijsko postajo in občino, na odločitev zavarovalnice ni imel nobenega vpliva. Tožnikova ravnanja, ki jih je toženka označila kot kršitve, torej niso vplivala na to, da bi si A.A. protipravno pridobil premoženjsko korist.
Tako imenovani "oškodovalni element" (pridobitev protipravne premoženjske koristi, povzročitev škode, nastanek škode ali kršitev pravic) je eden od pomembnih znakov vseh treh omenjenih kaznivih dejanj. Ker tožnikovo ravnanje k temu elementu ni prispevalo, v tem njegovem ravnanju v zvezi s plačilom zavarovalnine A.A. ni zakonskih znakov kaznivih dejanj, ki so se tožniku očitali v odpovedi, zaradi česar je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
Sodišče je res ugotovilo, da tožnikova ravnanja, ki so se mu očitala v izredni odpovedi, ne izpolnjujejo znakov kaznivih dejanj. To pa ne pomeni, da njegova ravnanja niso takšna, da so morda vplivala na skrhanje medsebojnih odnosov in izgubo zaupanja, zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
Kadar pride med pravdo do umika tožbe, se odloča o stroških umaknjenega dela zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po načelu uspeha. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožeča stranka takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka tožbo umakne, lahko od tožene stranke zahteva toliko stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
ZSReg-UPB2 člen 5, 5/1, 5/1-4,5/1-5, 34, 39, 39-2, 39-3. ZIZ-UPB4 člen 165.
zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - poziv k dopolnitvi - izvršba na poslovni delež dolžnika
Po določbi 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru namreč prvo od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na poslovni delež. Za zaznambo zakon ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi (kot na primer za odločbe iz 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena ZSReg).
nevarna stvar - pločnik - pesek na cesti - padec na pločniku - zastaranje odškodninskega zahtevka
Jašek z ročajem, ki gleda iz zemlje, tako sam po sebi sicer ni nevarna stvar, vendar pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je do nastanka škode v smislu poškodbe tožnikovega desnega komolca prišlo zaradi padca na ta nezavarovani del jaška, podana pa je tudi vzročna zveza med škodo in nedopustnim ravnanjem (nezavarovanjem ročaja jaška) zavarovanke tožene stranke, kar med pravdnima strankama niti ni sporno.
Nezaščiten ročaj jaška pomeni protipravnost ravnanja upravljalca.
ZPIZ-2, niti ostali zakoni s področja socialne varnosti ne urejajo vprašanje zamude in upravičenosti do zakonskih zamudnih obresti, ko zaradi nezakonitosti in nepravilno pride do odprave posamičnih upravnih aktov in priznanja denarne dajatve ali dajatve v višjem znesku šele s sodno odločbo. Gre za popolno pravno praznino, ki jo je potrebno napolniti z ustreznimi razlagalnimi metodami in argumentacijo. Navedbe tožene stranke, da zadevo ureja 197. člen ZPIZ-2 ni mogoče tolmačiti v smislu pritožbenih navedb. 197. člen ZPIZ-2 ureja le primer, ko je zavod v zamudi z izplačilom pokojninskih in invalidskih dajatev, priznanih z izvršljivo odločbo, ki je pravilna in zakonita. Ne ureja pa zamude in plačila zakonskih zamudnih obresti, ko je celotno denarno dajatev ali dajatev v višjem znesku dolžan plačati za nazaj na podlagi sodbe sodišča. Tako je potrebno to določilo uporabiti v povezavi s 378. členom OZ, smiselno tudi v primeru, ko denarna dajatev v predsodnem postopku sploh ni priznana, ali je priznana v prenizkem znesku, pa je takšna upravna odločba v sodnem postopku v celo ali delno odpravljena, ter pravica za nazaj priznana v zakoniti višini.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
izvedensko mnenje - materialni stroški
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 249. členu ZPP in Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2019 dalje. Po 1. odstavku 49. člena Pravilnika imajo sodni izvedenci, cenilci in sodni tolmači pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Navedena določba Pravilnika torej dejansko odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v 3. odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Gre za pravico do povračila dejanskih materialnih stroško in ne v pavšalnem znesku do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Pravilnika. Veljavna pravna ureditev torej zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki bodo morali biti ustrezno specificirani.
V predmetni zadevi tožnica ni uveljavljala dopustitev revizije, poleg tega se revizija lahko vloži le po pooblaščencu, ki je odvetnik, razen, če bi stranka izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit. Ker omenjeno v sporni zadevi ni bilo izkazano, je sodišče prve stopnje, na podlagi prvega odstavka 91. člena ZPP vlogo, utemeljeno kot nedovoljeno, zavrglo.
ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/1, 9/3.. ZPIZ-2 člen 27, 27/5, 398, 398/1, 398/2.. ZDR-1 člen 77.. ZUJF člen 188.
upokojitev - diskriminacija - interventni ukrepi - prenehanje delovnega razmerja - izpolnitev pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine
V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o zakonitosti prenehanja delovnega razmerja tožnice na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (ZUPPJS17). Pravilno je materialnopravno stališče, da se je ta zakon glede določenih pravic javnih uslužbencev zaradi stabilizacije javnih financ uporabljal tudi v letu 2018, ne glede na njegov naziv.
Določba 9. člena ZUPPJS17 je pomenila nov način prenehanja zaposlitve javnega uslužbenca v smislu določbe 7. alineje 77. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Ob izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine v letu 2017 je javnemu uslužbencu prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi že na podlagi ZUPPJS17.
bolniški stalež - začasna nezmožnost za delo - nezgoda pri delu
Čeprav obrazec prijave poškodbe ni bil v celoti izpolnjen, je sodišče prve stopnje na podlagi prepričljivih izpovedi tožnika in prič ter tudi listinskih dokazov pravilno zaključilo, da je vzrok bolniškega staleža v obravnavnem obdobju poškodba pri delu. Po sodni praksi namreč odsotnost formalnega listinskega dokaza, tudi izpolnjenega obrazca ER-8, samo po sebi ne pomeni, da tega pravno relevantnega dejstva ne bi bilo mogoče dokazati z drugimi dokazi, torej tudi z izpovedbami prič oziroma medicinsko dokumentacijo.
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so določeni v 41. členu ZPIZ-2. Skladno z 1. alinejo 41. člena ZPIZ-2 je osnovni pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine nastanek I. kategorije invalidnosti, v katero se skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.