ZIZ-UPB3 člen 11, 11/1, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 55/2, 58, 58/2.. OZ-UPB1 člen 417, 418, 419.. ZFPPIPP-UPB8 člen 441.
prehod terjatve na novega upnika - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odstop terjatve (cesija) - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno niti stališče pritožbe, da je predložitev kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ mogoča tudi po vložitvi predloga za izvršbo. ZIZ v 24. členu namreč jasno določa, da mora upnik že v predlogu za izvršbo določno označiti kvalificirano listino, ki izkazuje pravno nasledstvo. Potreba po tem, da je listina, ki bi izkazala prehod terjatve, sestavljena v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, je torej nastala že z vložitvijo predloga za izvršbo (17. 9. 2018). Takšna situacija pa je podana v obravnavani zadevi, ko je bila pogodba o odstopu terjatve z dne 22. 7. 2015 overjena šele 24. 10. 2018, torej po vložitvi predloga za izvršbo.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - potrebnost stroškov - pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenskega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso kriteriji za presojo odmere stroškov in nagrade za izvedenca.
ZPP člen 105a, 105a/3, 137, 137/1, 142, 142/8. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
prepozno plačilo sodne takse - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - fikcija umika - nov plačilni nalog
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Šteje se, da je pisanje vročeno stranki, če je vročeno njenemu pooblaščencu (osmi odstavek 142. člena ZPP), zato ni relevantno, kdaj je pooblaščenec (odvetnik) tožečo stranko nato obvestil o obveznosti plačila sodne takse. Mandatno razmerje med pooblaščencem in stranko je zaupne narave, zato je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s svojo stranko. Tako je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Sodišče po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne izda novega plačilnega naloga, saj se taksna obveznost (kot je bila odmerjena z že izdanim plačilnim nalogom) ne spremeni. Skladno s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 je sodišče stranko dolžno le opozoriti na nov tek roka za plačilo sodne takse, kar pa je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru z dopisom z dne 5. 4. 2018 tudi storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022815
ZPP člen 7, 212, 224, 224/1, 224/4, 236, 337, 337/1.
podjemna pogodba - zdravstvene storitve - razpravno načelo - pravica do obrambe - pravočasno navajanje dejstev - vročilnica - dokazna domneva - dokazno breme o nasprotnem - podatki o priči
Stranka mora poleg natančne opredelitve, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagani dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, zaradi same izvedbe dokaza navesti tudi vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila. Gre za breme sporočanja podatkov, ki so potrebni za vabljenje priče (236. člen ZPP), zato mora morebitne posledice opustitve svojih zakonskih obveznosti nositi stranka sama.
Ker se vročilnica šteje za javno listino, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine je sicer izpodbojno (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretnimi in dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Kot je že sprejeto stališče sodne prakse, pa tožena stranka zgolj s posplošenim zanikanjem prejema ustrezne sodne pošiljke, takšne domneve ne more ovreči.
ZIZ-UPB3 člen 3, 34, 34/2, 38, 38/6, 38/7, 65, 65/2, 65/3, 73, 73/1, 73/2.. ZPP-UPB3 člen 8, 154, 214, 214/2.
ugovor tretjega - stroški ugovora tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - račun (faktura) - zasebna listina - stroški odgovora na predlog za odlog - omejitev izvršbe
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče o ugovoru tretjega vsebinsko ne odloči, temveč v primeru nasprotovanja s strani upnika, ugovor zavrne, tretji pa ima možnost v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začeti pravdo na nedopustnost izvršbe (drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Glede na to o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega v tej fazi izvršilnega postopka ni mogoče odločiti niti po kriteriju uspeha (154. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti po kriteriju neutemeljeno povzročenih stroškov (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in bo o njih izvršilno sodišče lahko odločalo, ko bodo znana vsa dejstva v zvezi z začeto pravdo na nedopustnost izvršbe oziroma odločitvijo pravdnega sodišča o zahtevku tretjega.
Ker tožnica nima interesa, da bi stečajni upravitelj v njenem imenu uspel v tej pravdi, je razumljivo, da noče sodelovati pri dopolnitvi predloga za odlog plačila taks. Zaradi varovanja interesov upnikov pa je treba zagotoviti, da se bo predmetna zadeva obravnavala meritorno. Ker po podatkih spisa tožnica v tem trenutku nima sredstev za takojšnje plačilo takse, je treba ugoditi predlogu stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika tožnice za odlog plačila, in sicer, upoštevajoč izjemne okoliščine zadeve, do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku.
Smisel nakazila, ki je po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev je v tem, da se s plačilom enega dolga plačata dva dolgova: dolžnik (prvotožena stranka) pooblasti svojega dolžnika (drugotoženo stranko), da izpolni upniku (pritožniku) namesto njemu, svojega upnika (pritožnika) pa pooblasti, da sprejme izpolnitev (dolga prvotožene stranke) od dolžnika (drugotožene stranke).
S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom (torej pritožnikom) in nakazancem (drugotoženo stranko) dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in nakazancem (drugotoženo stranko) ter od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in prejemnikom nakazila (pritožnikom). Z navedenim določilom je torej določena abstraktnost nakazila po njegovem sprejemu, kar pomeni, da je obveznost asignata (drugotožene stranke) do asignatarja (pritožnika) neodvisna od kritnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) ter asignatom (drugotoženo stranko) in tudi od valutnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) in asignatarjem (pritožnikom). Drugače povedano: drugotožena stranka ne more zoper pritožnika uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja med prvotoženo in drugotoženo stranko, torej ugovorov iz Prodajne pogodbe in tudi ne ugovorov iz razmerja med prvotoženo stranko in pritožnikom, torej iz Pogodbe o dolgoročnem kreditu. Terjatve do pritožnika zaradi morebitne neveljavnosti prodajne pogodbe torej nima.
Obstoj pravnega interesa je pogoj za priznanje stranske intervencije v pravdi nekomu, ki ni stranka postopka. Obstaja tedaj, kadar je intervenient v takem materialnopravno razmerju, da lahko neposredno ali posredno vpliva na njegov pravni položaj.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2.. OZ člen 168, 174, 179.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda
Za presojo zakonitosti odpovedi s formalnega vidika so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica po tem, ko je dne 9. 5. 2014 toženi stranki podala zahtevo za odpravo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobing, v kateri jo je pozvala, naj preneha s kršitvami, toženo stranko s ponovnim opominom z dne 20. 6. 2014 (v katerem je poleg kršitev iz zahteve z dne 9. 5. 2014 navedla še kršitve, ki so se zgodile v vmesnem času) pisno opozorila na izpolnitev obveznosti in istega dne o kršitvah pisno obvestila Inšpektorat za delo. S tem je tožnica izpolnila formalne zahteve za zakonitost izredne odpovedi, zato je izredna odpoved, ki jo je tožnica podala 15. 7. 2014, to je v nadaljnjem 30‑dnevnem roku, pravočasna. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsebinsko utemeljenost očitka iz 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (s tem, ko je ugotovilo trpinčenje tožnice na delovnem mestu), pa je izredna odpoved tožnice tudi zakonita.
Zmotno je stališče, da že zgolj dejstvo, da se direktor tožene stranke in tožnica nista vsakodnevno srečevala, pomeni, da ni mogoče govoriti o dlje časa trajajočem ravnanju, kot pogoju za obstoj trpinčenja na delovnem mestu.
Pravno podlago za odločitev v obravnavanem primeru predstavlja 8. člen ZDR-1, ki določa, da je v primeru kršitve trpinčenja na delovnem mestu delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Čeprav 8. člen v nadaljevanju izrecno govori le o nepremoženjski škodi, ne more biti dvoma, da delavcu pripada tudi odškodnina za premoženjsko škodo, če jo seveda dokaže.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 9, 9/1, 9/1-2, 9/1-3.
vojak - misija - dodatek za nevarne naloge
Tožnik je v obravnavani zadevi zatrjeval, da je upravičen do višjega dodatka zato, ker je opravljal naloge patruljiranja po 3. točki prvega odstavka 9. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, vendar pa je bilo v dokaznem postopku ugotovljeno, da teh nalog ni opravljal.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00024004
ZKP člen 18,18/1,95,95/1,105,105/1,355,355/1,386. KZ-1 člen 73,73/1,135,135/1,191,191/1,204,204/1,213,213/2.
tatvina - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - premoženje samostojnega podjetnika posameznika - tuja stvar - zakonski znaki kaznivega dejanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje - razlogi za razveljavitev sodbe
Sodišče je zaključek, da je šlo za tujo stvar, utemeljilo z ugotovitvijo, da je oškodovanka v času zunajzakonske skupnosti z obtožencem računalnik kupila sama za potrebe svojega s. p. V primeru, če je eden od zakoncev (ali oba) samostojni podjetnik posameznik (s. p.), je del skupnega premoženja lahko tudi podjetniško organizirano premoženje, če je pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze. Podjetnik namreč ni pravna oseba in prav tako ne njegovo podjetje. V obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni razčistilo vprašanja, ali je bil računalnik, ki je sicer spadal v s. p. oškodovanke, pridobljen z delom v času zunajzakonske skupnosti obtoženca in oškodovanke. Zato ostaja nejasno, ali je bil računalnik del njunega skupnega premoženja ali ne. Kadar gre za skupno premoženje, stvar ni tuja, zato o kaznivem dejanju tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 ni mogoče govoriti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - izvedensko mnenje - mnenje psihiatra - psihične težave
Sodišče je presojalo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, pri čemer je tožena stranka tožniku v redni odpovedi očitala, da je pogodbenemu partnerju s službenega elektronskega naslova poslal elektronsko sporočilo z neprimerno in žaljivo vsebino, kjer je pisalo "vsem zaposlenim na C., vključno s prasico E.E. priporočam obisk psihiatrične klinike K.", naslov pa se je glasil "Umobolno osebje C." Sodišče je imenovalo izvedenca psihiatrične stroke. Ta je ugotovil, da gre pri tožniku predvsem za epileptoidno spremenjeno osebnost, pri čemer je zelo verjetno prišel v posebno psihično stanje, in ni zmogel presoje ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, posledice epilepsije pa so ga v življenju hudo ovirale. Iz izvedeniškega mnenja izhaja, da se je njegovo mnenje nanašalo izključno na dan, ko je tožnik poslal sporno elektronsko sporočilo, pri čemer je izvedenec ugotovil njegovo specifičnost osebnosti iz njegovih reakcij. Sodišče je ob tem zmotno ocenilo njegovo (ne)zavedanje o kršitvi ter njegovo voljnost, saj je psihiater zgolj navedel, da je verjetno prišel v posebno psihično stanje, ko ni mogel imeti pod nadzorom svoje presoje o ustreznosti oziroma neustreznosti svojega reagiranja, ni pa bilo dejansko to ugotovljeno. Zakon ne zahteva naklepa v smislu voljne ali zavestne sestavine glede očitane kršitve, niti ne hude malomarnosti, kot v razlogu po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1. Ob tem je pomembno, da ob podanem izvedenskem mnenju, ki ni nedvoumno, sodišče izvedensko mnenje presoja kritično glede na vse ostalo procesno gradivo in svoje splošno izkustveno znanje. Pravno relevantna vzročnost med kršitvami in psihičnimi težavami tožnika ni samoumevna, ampak jo mora sodišče določno ugotoviti.
ZSReg-UPB2 člen 5, 5/1, 5/1-4,5/1-5, 34, 39, 39-2, 39-3. ZIZ-UPB4 člen 165.
zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru - poziv k dopolnitvi - izvršba na poslovni delež dolžnika
Po določbi 165. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) je zaznamba sklepa o izvršbi v sodnem registru namreč prvo od izvršilnih dejanj v postopku izvršbe na poslovni delež. Za zaznambo zakon ne zahteva pravnomočnosti sklepa o izvršbi (kot na primer za odločbe iz 4. in 5. točke prvega odstavka 5. člena ZSReg).
Za priznanje pravice do invalidske pokojnine morajo biti izpolnjeni pogoji, kot so določeni v 41. členu ZPIZ-2. Skladno z 1. alinejo 41. člena ZPIZ-2 je osnovni pogoj za pridobitev pravice do invalidske pokojnine nastanek I. kategorije invalidnosti, v katero se skladno s 1. alinejo drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2 razvrsti zavarovanec, če ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti.
Tožeča stranka zmotno navaja, da ji je bil vročen izvirnik sklepa in ne prepis sklepa. Izvod sklepa, ki je bil vročen tožeči stranki je prepis izvirnika sklepa, ki se nahaja v sodnem spisu in ne izvirnik sklepa, kot to zmotno meni stranka.
Dejanski stan iz 3. alineje drugega odstavka 63. člena ZPIZ-2, to je obstoj III. kategorije invalidnosti, je v konkretnem primeru podan tudi po dopolnjenem dokaznem postopku pred sodiščem prve stopnje. Sodišče prve stopnje je za ugotovitev popolnega dejanskega stanja namreč pridobilo še izvedensko mnenje izvedenskega organa v sestavi specialista medicine dela, prometa in športa in specialista ortopeda. Izvedenski organ je menil, da je pri tožniku od spornega dne zaradi posledic bolezni v višini 50 %, poškodbe zunaj dela v višini 25 % in pri delu v višini 25 % podana III. kategorija invalidnosti. Ni več zmožen s polnim delovnim časom za delo, na katerem dela, to je avtoelektrikar z omejitvami.
ZUPPJS16 člen 11, 11/1, 11/2.. ZUPPJS17 Zakon o ukrepih na področju plač in drugih stroškov dela za leto 2017 in drugih ukrepih v javnem sektorju (2016) člen 9, 9/3.. ZUJF člen 246.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenec - izpolnitev pogojev za upokojitev - interventni ukrepi
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ZUPPJS17 še vedno velja in se uporablja tudi v letu 2018.
Zmotno je razlogovanje pritožbe, da je rok iz tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 prekluzivni in da po njegovem izteku delodajalec javnemu uslužbencu ne more več podati dokončnega sklepa o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Namen citirane določbe je v tem, da predstojniku onemogoča, da bi izdal sklep o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi še preden bi izteklo leto dni od dneva, ko je javni uslužbenec izpolnil pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato izdaja sklepa po določilih tretjega odstavka 9. člena ZUPPJS17 po poteku roka ne povzroči njegove nezakonitosti.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1, 118.. KZ-1 člen 211, 257, 258.. ZPP člen 5, 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - zavarovalniška goljufija - reintegracija - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb postopka - načelo kontradiktornosti - sodna razveza - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Glede na vsebino izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da se je tožniku očitalo, da so v njegovem ravnanju podani (zlasti) zakonski znaki kaznivega dejanja zavarovalniške goljufije, kar je bistvo odpovedi. Tožnik naj bi s svojim ravnanjem sodeloval pri zavarovalniški goljufiji A.A., ko naj bi ta v vinjenem stanju povzročil prometno nesrečo, zavarovalnica pa naj bi mu kljub temu izplačala zavarovalnino. S tem naj bi A.A. oziroma njegovo podjetje protipravno pridobilo premoženjsko korist. Tožnik, ki je A.A. svetoval o klicu na policijsko postajo in občino, na odločitev zavarovalnice ni imel nobenega vpliva. Tožnikova ravnanja, ki jih je toženka označila kot kršitve, torej niso vplivala na to, da bi si A.A. protipravno pridobil premoženjsko korist.
Tako imenovani "oškodovalni element" (pridobitev protipravne premoženjske koristi, povzročitev škode, nastanek škode ali kršitev pravic) je eden od pomembnih znakov vseh treh omenjenih kaznivih dejanj. Ker tožnikovo ravnanje k temu elementu ni prispevalo, v tem njegovem ravnanju v zvezi s plačilom zavarovalnine A.A. ni zakonskih znakov kaznivih dejanj, ki so se tožniku očitali v odpovedi, zaradi česar je izpodbijana izredna odpoved nezakonita.
Sodišče je res ugotovilo, da tožnikova ravnanja, ki so se mu očitala v izredni odpovedi, ne izpolnjujejo znakov kaznivih dejanj. To pa ne pomeni, da njegova ravnanja niso takšna, da so morda vplivala na skrhanje medsebojnih odnosov in izgubo zaupanja, zaradi česar nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče.
OZ člen 9.. ZSSloV člen 1.. Uredba o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (2008) člen 4, 4/2.. ZDR-1 člen 202.
denarna nagrada - dogovor v pogodbi o zaposlitvi - rok za vračilo - zastaranje - pripoznava
Po določbah 4. člena Uredbe o nagradah za sklenitev in podaljšanje pogodbe o zaposlitvi v Slovenski vojski (Uredba), ki ureja vračilo nagrade (ki je bila ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi izplačana pripadniku), mora pripadnik vrniti izplačano nagrado v treh mesecih po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Ta določba je jasna in velja za vse primere, kadar je pogodba o zaposlitvi pripadniku odpovedana s strani delodajalca in kadar iz tega razloga nastane obveznost vračila nagrade na podlagi določb drugega odstavka 4. člena Uredbe. Velja torej tudi v primeru, kot je obravnavani, ko je tožencu prenehala pogodba o zaposlitvi s prvim dnem neupravičenega izostanka z dela. Pri tem ni bistveno, da je bilo o prenehanju pogodbe o zaposlitvi odločeno z ugotovitvenim sklepom tožeče stranke, ki je bil izdan šele po štirih mesecih in s katerim je bilo odločeno, da tožencu preneha delovno razmerje za nazaj. Zastaralni rok je v obravnavani zadevi začel teči po izteku treh mesecev od prenehanju pogodbe o zaposlitvi, ne pa kasneje (tri mesece po izdaji ugotovitvenega sklepa), kot je ugotovilo sodišče prve stopnje.