CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022910
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - plačilo kupnine - kompenzacija - izvedba dokazov - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - odločilna dejstva in okoliščine - nedopustni pritožbeni razlogi - pritožbene novote
Tožena stranka v nobeni od dovoljenih vlog dokaznih predlogov za zaslišanje prič ni substancirala v smeri, kot jo zatrjuje v pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanje prič utemeljeno zavrnilo.
ZIZ-UPB3 člen 3, 34, 34/2, 38, 38/6, 38/7, 65, 65/2, 65/3, 73, 73/1, 73/2.. ZPP-UPB3 člen 8, 154, 214, 214/2.
ugovor tretjega - stroški ugovora tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - račun (faktura) - zasebna listina - stroški odgovora na predlog za odlog - omejitev izvršbe
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče o ugovoru tretjega vsebinsko ne odloči, temveč v primeru nasprotovanja s strani upnika, ugovor zavrne, tretji pa ima možnost v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začeti pravdo na nedopustnost izvršbe (drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Glede na to o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega v tej fazi izvršilnega postopka ni mogoče odločiti niti po kriteriju uspeha (154. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti po kriteriju neutemeljeno povzročenih stroškov (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in bo o njih izvršilno sodišče lahko odločalo, ko bodo znana vsa dejstva v zvezi z začeto pravdo na nedopustnost izvršbe oziroma odločitvijo pravdnega sodišča o zahtevku tretjega.
ZIZ-UPB3 člen 11, 11/1, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 55/2, 58, 58/2.. OZ-UPB1 člen 417, 418, 419.. ZFPPIPP-UPB8 člen 441.
prehod terjatve na novega upnika - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odstop terjatve (cesija) - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno niti stališče pritožbe, da je predložitev kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ mogoča tudi po vložitvi predloga za izvršbo. ZIZ v 24. členu namreč jasno določa, da mora upnik že v predlogu za izvršbo določno označiti kvalificirano listino, ki izkazuje pravno nasledstvo. Potreba po tem, da je listina, ki bi izkazala prehod terjatve, sestavljena v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, je torej nastala že z vložitvijo predloga za izvršbo (17. 9. 2018). Takšna situacija pa je podana v obravnavani zadevi, ko je bila pogodba o odstopu terjatve z dne 22. 7. 2015 overjena šele 24. 10. 2018, torej po vložitvi predloga za izvršbo.
Ker tožnica nima interesa, da bi stečajni upravitelj v njenem imenu uspel v tej pravdi, je razumljivo, da noče sodelovati pri dopolnitvi predloga za odlog plačila taks. Zaradi varovanja interesov upnikov pa je treba zagotoviti, da se bo predmetna zadeva obravnavala meritorno. Ker po podatkih spisa tožnica v tem trenutku nima sredstev za takojšnje plačilo takse, je treba ugoditi predlogu stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika tožnice za odlog plačila, in sicer, upoštevajoč izjemne okoliščine zadeve, do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku.
ZPP člen 105a, 105a/3, 137, 137/1, 142, 142/8. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
prepozno plačilo sodne takse - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - fikcija umika - nov plačilni nalog
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Šteje se, da je pisanje vročeno stranki, če je vročeno njenemu pooblaščencu (osmi odstavek 142. člena ZPP), zato ni relevantno, kdaj je pooblaščenec (odvetnik) tožečo stranko nato obvestil o obveznosti plačila sodne takse. Mandatno razmerje med pooblaščencem in stranko je zaupne narave, zato je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s svojo stranko. Tako je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Sodišče po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne izda novega plačilnega naloga, saj se taksna obveznost (kot je bila odmerjena z že izdanim plačilnim nalogom) ne spremeni. Skladno s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 je sodišče stranko dolžno le opozoriti na nov tek roka za plačilo sodne takse, kar pa je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru z dopisom z dne 5. 4. 2018 tudi storilo.
Smisel nakazila, ki je po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev je v tem, da se s plačilom enega dolga plačata dva dolgova: dolžnik (prvotožena stranka) pooblasti svojega dolžnika (drugotoženo stranko), da izpolni upniku (pritožniku) namesto njemu, svojega upnika (pritožnika) pa pooblasti, da sprejme izpolnitev (dolga prvotožene stranke) od dolžnika (drugotožene stranke).
S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom (torej pritožnikom) in nakazancem (drugotoženo stranko) dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in nakazancem (drugotoženo stranko) ter od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in prejemnikom nakazila (pritožnikom). Z navedenim določilom je torej določena abstraktnost nakazila po njegovem sprejemu, kar pomeni, da je obveznost asignata (drugotožene stranke) do asignatarja (pritožnika) neodvisna od kritnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) ter asignatom (drugotoženo stranko) in tudi od valutnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) in asignatarjem (pritožnikom). Drugače povedano: drugotožena stranka ne more zoper pritožnika uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja med prvotoženo in drugotoženo stranko, torej ugovorov iz Prodajne pogodbe in tudi ne ugovorov iz razmerja med prvotoženo stranko in pritožnikom, torej iz Pogodbe o dolgoročnem kreditu. Terjatve do pritožnika zaradi morebitne neveljavnosti prodajne pogodbe torej nima.
Obstoj pravnega interesa je pogoj za priznanje stranske intervencije v pravdi nekomu, ki ni stranka postopka. Obstaja tedaj, kadar je intervenient v takem materialnopravno razmerju, da lahko neposredno ali posredno vpliva na njegov pravni položaj.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZPP člen 24, 24/1, 25, 25/1, 30, 48. ZPlaP člen 70. ZJA člen 50.
spor o pristojnosti - javna agencija - pravna oseba javnega prava - javna objava poročila
Tožeča stranka je javna agencija, ki je pravna oseba javnega prava in ni oseba iz 1. točke prvega odstavka 481. člena ZPP. Njen pravni položaj je določen v 70. členu Zakona o plačilnem prometu.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 49, 49/1.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 45.. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15, 15/3.
izvedensko mnenje - materialni stroški
Pravna podlaga za rešitev zadeve je podana v 249. členu ZPP in Pravilniku o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, ki velja in se uporablja od 1. 1. 2019 dalje. Po 1. odstavku 49. člena Pravilnika imajo sodni izvedenci, cenilci in sodni tolmači pravico do povrnitve stroškov v skladu s predpisi, ki urejajo povrnitev stroškov v sodnem postopku. Navedena določba Pravilnika torej dejansko odkazuje na Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku, ki v 3. odstavku 15. člena med drugim določa, da imajo izvedenci pravico do povrnitve stroškov za porabljeni material in drugih dejanskih izdatkov v zvezi z opravljenim delom. Gre za pravico do povračila dejanskih materialnih stroško in ne v pavšalnem znesku do največ 15 % nagrade, kot je bilo urejeno v 45. členu Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih, ki je prenehal veljati z uveljavitvijo novega Pravilnika. Veljavna pravna ureditev torej zagotavlja priznavanje dejanskih materialnih stroškov, ki bodo morali biti ustrezno specificirani.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00031492
KZ-1 člen 206, 206/1. ZKP člen 17, 18, 329, 329/4, 379, 379/2, 380.
rop - glavna obravnava pred sodiščem druge stopnje - storilec kaznivega dejanja - biološke sledi - mešana biološka sled - analiza DNK (DNA) - zavrnitev dokaznih predlogov obrambe - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca - duševna manjrazvitost
Pritožbeni senat je ugotovil, da so podani upravičeni razlogi, da se zadeva ne vrne sodišču prve stopnje v novo glavno obravnavo, saj gre za časovno izjemno odmaknjeni dogodek, pričakovati pa je bilo, da bo zadeva hitreje končana, saj je pritožbeno sodišče na obravnavi ocenilo, da je potrebno ponoviti dokaze, ki so bili na glavni obravnavi pomanjkljivo izvedeni in tiste, glede katerih je sodišče druge stopnje podvomilo dokazni presoji sodišča prve stopnje.
Ključno za presojo obravnavanega kaznivega dejanja je, na kakšen način so sledi obtoženca lahko prišle na trak.
predlog za izločitev izvedenca - predlog za izločitev nedovoljenih dokazov - dopustnost pritožbe - posebna pritožba ni dovoljena
Posebna pritožba zoper sklep, ki se nanaša na predlog za izločitev dokazov in ki je bil izdan med tekom glavne obravnave, ni dovoljena. Prav tako ni dovoljena pritožba zoper odločitev sodišča prve stopnje o izločitvi izvedenca, saj je bil sklep, s katerim je sodišče zahtevo za izločitev zavrnilo, izdan po vložitvi obtožbe.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Tožena stranka je, čeprav tožnik po prejemu odgovora na tožbo sodišču ni posredoval nobene pisne vloge, vložila še pripravljalno vlogo in v njej podrobneje utemeljevala svoje trditve iz odgovora na tožbo z navajanjem podatkov o številu ur v posameznem referenčnem obdobju, kompenzaciji ur in o plačilu nekompenziranih ur. Vse to pa bi toženka lahko navedla že v odgovoru na tožbo, zato je odločitev sodišča prve stopnje, da navedena vloga ni bila potrebna za postopek v smislu 155. člena ZPP, pravilna.
Ker je pritožba dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 333. člena in prvi odstavek 363. člena ZPP), pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje ni dovoljeno vložiti (343. člen ZPP).
ZPP člen 355.. ZDR-1 člen 39, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - konkurenčna prepoved
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi očitala, da opravlja prepovedano konkurenčno dejavnost, ker tožnikovo pogodbeno delo za A. d. d. tej letalski družbi omogoča izvajanje konkurenčne dejavnosti toženi stranki, oziroma dejavnost, ki pomeni ali bi lahko pomenila dejansko konkurenco. Navedla je, da A. d. d. opravlja enako dejavnost kot jo opravlja tožena stranka, to so letalski prevozi potnikov na rednih linijah. Tožena stranka je torej v redni odpovedi tožniku dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navedla in obrazložila okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opredelitev kršitve v redni odpovedi je glede na vsebino 39. člena ZDR-1 v celoti konkretizirana, zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je tožnik brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljal dela ali sklepal posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1.. ZSPJS člen 3.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojska - misija
Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke. Delavec ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je v III. kategorijo invalidnosti mogoče med drugim zavarovanca razvrstiti le, če več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.
ZDR-1 člen 6a, 7, 7/4, 111, 111/2, 111/3.. ZPP člen 355, 357a.
odpravnina - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delavca - trpinčenje na delovnem mestu
Za presojo, ali je delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, je bistveno, ali je spoštovan predhodni postopek, predpisan v drugem odstavku 111. člena ZDR-1, torej ali je delavec delodajalca pisno opomnil na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestil inšpektorat za delo. Iz navedene zakonske določbe ne izhaja, da bi moral delavec delodajalca opomniti in inšpektorat obvestiti istega dne oz. da bi moral delavec obvestiti inšpektorat šele po opominu delodajalca.
Trpinčenje na delovnem mestu je, kot določa 6.a člen ZDR oz. četrti odstavek 7. člena ZDR-1, vsako ponavljajoče se ali sistematično, graje vredno ali očitno negativno in žaljivo ravnanje ali vedenje, usmerjeno proti posameznim delavcem na delovnem mestu ali v zvezi z delom. Takšno ravnanje ali vedenje mora biti, kot je razvidno iz povzete definicije trpinčenja na delovnem mestu, prisotno v daljšem časovnem obdobju. Enkratni dogodki nimajo značaja trpinčenja na delovnem mestu. Tudi če posamezni dogodek ni nezakonit (ali očitno negativen in žaljiv), je treba dogodke presojati kot celoto in se (šele) za celoto ravnanj in vedenj, usmerjenih proti določenemu delavcu, opredeli ali ustreza trpinčenju na delovnem mestu.
ZSPJS člen 16.. Uredba o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede (2008) člen 4, 4/1, 4/2, 4/3.
preizkus ocene dela - javni uslužbenec
Na podlagi tretjega odstavka 4. člena Uredbe o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede ni mogoče skleniti, da je dopustno oceniti javnega uslužbenca, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega odstavka in za to obdobje ne želi biti ocenjen. Glede na to, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz tretjega odstavka 4. člena Uredbe, utemeljeno uveljavlja, da je bil postopek ocenjevanja za sporno leto nezakonit ter ugotovitev, da je za ocenjevalno obdobje za to leto neocenjen.
ZPP člen 357a.. ZDR-1 člen 7, 7/4, 8, 47, 109, 109/2, 111, 111/1, 111/1-8, 111/2.. OZ člen 168, 174, 179.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi - trpinčenje na delovnem mestu - mobing - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - premoženjska škoda
Za presojo zakonitosti odpovedi s formalnega vidika so bistvene ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnica po tem, ko je dne 9. 5. 2014 toženi stranki podala zahtevo za odpravo kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - mobing, v kateri jo je pozvala, naj preneha s kršitvami, toženo stranko s ponovnim opominom z dne 20. 6. 2014 (v katerem je poleg kršitev iz zahteve z dne 9. 5. 2014 navedla še kršitve, ki so se zgodile v vmesnem času) pisno opozorila na izpolnitev obveznosti in istega dne o kršitvah pisno obvestila Inšpektorat za delo. S tem je tožnica izpolnila formalne zahteve za zakonitost izredne odpovedi, zato je izredna odpoved, ki jo je tožnica podala 15. 7. 2014, to je v nadaljnjem 30‑dnevnem roku, pravočasna. Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo vsebinsko utemeljenost očitka iz 8. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR-1 (s tem, ko je ugotovilo trpinčenje tožnice na delovnem mestu), pa je izredna odpoved tožnice tudi zakonita.
Zmotno je stališče, da že zgolj dejstvo, da se direktor tožene stranke in tožnica nista vsakodnevno srečevala, pomeni, da ni mogoče govoriti o dlje časa trajajočem ravnanju, kot pogoju za obstoj trpinčenja na delovnem mestu.
Pravno podlago za odločitev v obravnavanem primeru predstavlja 8. člen ZDR-1, ki določa, da je v primeru kršitve trpinčenja na delovnem mestu delodajalec delavcu odškodninsko odgovoren po splošnih pravilih civilnega prava. Čeprav 8. člen v nadaljevanju izrecno govori le o nepremoženjski škodi, ne more biti dvoma, da delavcu pripada tudi odškodnina za premoženjsko škodo, če jo seveda dokaže.