ZIZ-UPB3 člen 3, 34, 34/2, 38, 38/6, 38/7, 65, 65/2, 65/3, 73, 73/1, 73/2.. ZPP-UPB3 člen 8, 154, 214, 214/2.
ugovor tretjega - stroški ugovora tretjega - odlog izvršbe na predlog tretjega - račun (faktura) - zasebna listina - stroški odgovora na predlog za odlog - omejitev izvršbe
V izvršilnem postopku izvršilno sodišče o ugovoru tretjega vsebinsko ne odloči, temveč v primeru nasprotovanja s strani upnika, ugovor zavrne, tretji pa ima možnost v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora začeti pravdo na nedopustnost izvršbe (drugi in tretji odstavek 65. člena ZIZ). Glede na to o stroških postopka v zvezi z ugovorom tretjega v tej fazi izvršilnega postopka ni mogoče odločiti niti po kriteriju uspeha (154. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), niti po kriteriju neutemeljeno povzročenih stroškov (šesti odstavek 38. člena ZIZ) in bo o njih izvršilno sodišče lahko odločalo, ko bodo znana vsa dejstva v zvezi z začeto pravdo na nedopustnost izvršbe oziroma odločitvijo pravdnega sodišča o zahtevku tretjega.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - potrebnost stroškov - pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenskega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso kriteriji za presojo odmere stroškov in nagrade za izvedenca.
ZPP člen 105a, 105a/3, 137, 137/1, 142, 142/8. ZST-1 člen 14a, 14a/3.
prepozno plačilo sodne takse - nezmožnost odvetnika stopiti v stik s stranko - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka za pritožbo - fikcija umika - nov plačilni nalog
Kadar ima stranka pooblaščenca, se pisanja vročajo njemu (prvi odstavek 137. člena ZPP). Šteje se, da je pisanje vročeno stranki, če je vročeno njenemu pooblaščencu (osmi odstavek 142. člena ZPP), zato ni relevantno, kdaj je pooblaščenec (odvetnik) tožečo stranko nato obvestil o obveznosti plačila sodne takse. Mandatno razmerje med pooblaščencem in stranko je zaupne narave, zato je utemeljeno pričakovati, da ima pooblaščenec oseben stik s svojo stranko. Tako je dolžnost pooblaščenca in stranke, da sama z zadostno skrbnostjo poskrbita za komunikacijo, ki omogoča sodelovanje v postopku, sicer stranka nosi morebitne negativne posledice, ki nastanejo zaradi pasivnosti pooblaščenca ali stranke.
Sodišče po pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi predloga za oprostitev, odlog oziroma obročno plačilo sodne takse ne izda novega plačilnega naloga, saj se taksna obveznost (kot je bila odmerjena z že izdanim plačilnim nalogom) ne spremeni. Skladno s tretjim odstavkom 14.a člena ZST-1 je sodišče stranko dolžno le opozoriti na nov tek roka za plačilo sodne takse, kar pa je prvostopenjsko sodišče v obravnavanem primeru z dopisom z dne 5. 4. 2018 tudi storilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022910
ZPP člen 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti - prodajna pogodba - plačilo kupnine - kompenzacija - izvedba dokazov - zaslišanje priče - substanciranje dokaznega predloga - odločilna dejstva in okoliščine - nedopustni pritožbeni razlogi - pritožbene novote
Tožena stranka v nobeni od dovoljenih vlog dokaznih predlogov za zaslišanje prič ni substancirala v smeri, kot jo zatrjuje v pritožbi. Zato je sodišče prve stopnje dokazni predlog za zaslišanje prič utemeljeno zavrnilo.
Ker tožnica nima interesa, da bi stečajni upravitelj v njenem imenu uspel v tej pravdi, je razumljivo, da noče sodelovati pri dopolnitvi predloga za odlog plačila taks. Zaradi varovanja interesov upnikov pa je treba zagotoviti, da se bo predmetna zadeva obravnavala meritorno. Ker po podatkih spisa tožnica v tem trenutku nima sredstev za takojšnje plačilo takse, je treba ugoditi predlogu stečajnega upravitelja kot zakonitega zastopnika tožnice za odlog plačila, in sicer, upoštevajoč izjemne okoliščine zadeve, do pravnomočnosti odločbe o tožbenem zahtevku.
Smisel nakazila, ki je po svoji pravni naravi dvojna pooblastitev je v tem, da se s plačilom enega dolga plačata dva dolgova: dolžnik (prvotožena stranka) pooblasti svojega dolžnika (drugotoženo stranko), da izpolni upniku (pritožniku) namesto njemu, svojega upnika (pritožnika) pa pooblasti, da sprejme izpolnitev (dolga prvotožene stranke) od dolžnika (drugotožene stranke).
S sprejemom nakazila nastane med prejemnikom (torej pritožnikom) in nakazancem (drugotoženo stranko) dolžniško razmerje, neodvisno od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in nakazancem (drugotoženo stranko) ter od razmerja med nakazovalcem (prvotoženo stranko) in prejemnikom nakazila (pritožnikom). Z navedenim določilom je torej določena abstraktnost nakazila po njegovem sprejemu, kar pomeni, da je obveznost asignata (drugotožene stranke) do asignatarja (pritožnika) neodvisna od kritnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) ter asignatom (drugotoženo stranko) in tudi od valutnega razmerja med asignantom (prvotoženo stranko) in asignatarjem (pritožnikom). Drugače povedano: drugotožena stranka ne more zoper pritožnika uveljavljati ugovorov iz temeljnega razmerja med prvotoženo in drugotoženo stranko, torej ugovorov iz Prodajne pogodbe in tudi ne ugovorov iz razmerja med prvotoženo stranko in pritožnikom, torej iz Pogodbe o dolgoročnem kreditu. Terjatve do pritožnika zaradi morebitne neveljavnosti prodajne pogodbe torej nima.
Obstoj pravnega interesa je pogoj za priznanje stranske intervencije v pravdi nekomu, ki ni stranka postopka. Obstaja tedaj, kadar je intervenient v takem materialnopravno razmerju, da lahko neposredno ali posredno vpliva na njegov pravni položaj.
ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5. ZPP člen 212, 337, 337/1.
oprostitev plačila sodne takse - oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - trditveno breme v postopku oprostitve sodnih taks
Ker predstavlja taksna oprostitev izjemo glede na splošno obveznost plačila sodnih taks, je dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za taksno oprostitev na predlagatelju. Tako mora stranka, ki želi doseči olajšavo pri svoji obveznosti plačila sodne takse, ponuditi ustrezne trditve in dokaze glede premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj, v celotnem znesku, brez ogrožanja svoje dejavnosti.
Tožnik je s prvotnim tožbenim zahtevkom uspel 95-odstotno, torej v pretežnem delu, kar je ustrezna podlaga za odločitev, da mu tožena stranka povrne celotne potrebne stroške, saj s preostankom niso nastali posebni stroški.
Dejstvo, da tožnik ni imel formalnega pogoja za zasedbo delovnega mesta, tj. univerzitetne izobrazbe novinarske smeri, ne vpliva na ugotovitev, da so med pravdnima strankama obstajali vsi elementi delovnega razmerja.
V skladu z drugim odstavkom 19. člena ZSPJS se lahko javnega uslužbenca ob zaposlitvi uvrsti v plačni razred, ki je za največ pet plačnih razredov višji od plačnega razreda delovnega mesta oziroma naziva, vendar ne v višji plačni razred, kot ga je možno doseči z napredovanjem, če obstajajo za to utemeljeni razlogi. Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo stališče, da uvrstitev javnega uslužbenca v višji plačni razred po drugem odstavku 19. člena ZSPJS ni pravica iz delovnega razmerja, ki bi javnemu uslužbencu pripadala po zakonu, temveč je odvisna od odločitve sveta javnega zavoda.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00023922
ZPPSL člen 117, 119.
pobot terjatev - pravdni stroški po uvedbi stečajnega postopka - terjatev nastala pred začetkom stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka - ugasla terjatev - neupravičena obogatitev - izterjava sredstev - nepoštenost ravnanja - skrbnost upravitelja - utesnitev izvršbe
Pravdnih stroškov, ki so bili toženi stranki pravnomočno prisojeni s sodbo III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010 v zvezi z izpodbijanjem pravnih dejanj v stečaju in so nastali po začetku stečajnega postopka, ni dopustno pobotati z nasprotno terjatvijo pravnega prednika tožeče stranke, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka.
S pobotom na dan začetka stečajnega postopka nad toženko je ugasnila terjatev tožene stranke, obstoj katere je bil ugotovljen s pravnomočno sodbo III Pg 36/2002 z dne 9. 11. 2010. Ta terjatev je nastala do začetka stečajnega postopka in se je pobotala z nasprotno terjatvijo pravnega prednika tožnic, ki je ravno tako nastala do začetka stečajnega postopka. Pogoji za pobot terjatev so se stekli na dan začetka stečajnega postopka 22. 6. 2002.
Od skrbnega upravitelja se pričakuje, da pozna materialnopravna pravila o pobotu v stečaju. Tudi po presoji pritožbenega sodišča bi pošteni upravitelj ravnal tako, da bi po pravnomočnosti prej citiranih sodb izvršbo ustrezno utesnil.
Ker je pritožba dovoljena le zoper sodbo oziroma sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 333. člena in prvi odstavek 363. člena ZPP), pritožbe zoper odločbo sodišča druge stopnje ni dovoljeno vložiti (343. člen ZPP).
ZPP člen 355.. ZDR-1 člen 39, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga - konkurenčna prepoved
Tožena stranka je tožniku v redni odpovedi očitala, da opravlja prepovedano konkurenčno dejavnost, ker tožnikovo pogodbeno delo za A. d. d. tej letalski družbi omogoča izvajanje konkurenčne dejavnosti toženi stranki, oziroma dejavnost, ki pomeni ali bi lahko pomenila dejansko konkurenco. Navedla je, da A. d. d. opravlja enako dejavnost kot jo opravlja tožena stranka, to so letalski prevozi potnikov na rednih linijah. Tožena stranka je torej v redni odpovedi tožniku dovolj konkretno (vsebinsko in časovno) navedla in obrazložila okoliščine (ravnanje delavca), iz katerih je razvidno, kaj je razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Opredelitev kršitve v redni odpovedi je glede na vsebino 39. člena ZDR-1 v celoti konkretizirana, zato bi moralo sodišče prve stopnje presoditi, ali je tožnik brez pisnega soglasja delodajalca za svoj ali tuj račun opravljal dela ali sklepal posle, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco.
Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 11, 11/1, 11/1-1.. ZSPJS člen 3.
dodatek za vodenje in poveljevanje - vojska - misija
Sodišče se ne more spuščati v notranje delovanje in organizacijo dela tožene stranke. Delavec ne more v sodnem sporu doseči ugotovitve, katere enote so enake ali višje od tistih, na katere se nanaša dodatek iz 11. člena Uredbe o plačah in drugih prejemkih pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami, če tega ni določil že delodajalec. Prav tako ne more npr. izpodbiti odločitve delodajalca o tem, katere enote so enake ali višje od tistih iz Uredbe.
Niso pomembni pritožbeni ugovori glede kršitve določil ZIZ, češ da sporni račun, na podlagi katerega je tožeča stranka vložila izvršilni predlog zoper toženca, ni verodostojna listina. Po drugem odstavku 23. člena ZIZ je tudi faktura verodostojna listina v smislu tega zakona. Sploh pa je izvršilno sodišče sklep o izvršbi na ugovor toženca v delu, s katerim je bila izvršba dovoljena, razveljavilo in odločilo, da se bo o zahtevku in stroških odločilo v pravdnem postopku, kar je bilo tudi storjeno, saj je sodišče nadaljevalo s postopkom kot pri ugovoru zoper plačilni nalog. Zato pritožbene navedbe glede kršitve postopkovnih pravil v fazi izvršbe niso pomembne. Do uspeha s pritožbo ne morejo privesti niti pritožbeni očitki o kršitvi 179. in 180. člena ZPP, ki določata, da se postopek začne s tožbo ter kaj mora tožba vsebovati. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine, ki je bil podlaga za izdajo razveljavljenega sklepa o izvršbi, se namreč po 62. členu ZIZ obravnava kot tožba v pravdnem postopku, kar je sodišče prve stopnje tudi upoštevalo.
V dohodke se vštevajo vsi dohodki, pridobljeni iz naslova študentskega dela, ne glede na to, če ne dosežejo zneska 75 % predpisane davčne olajšave in lestvico za odmero dohodnine.
Po 3. alineji 2. odstavka 63. člena ZPIZ-2 je v III. kategorijo invalidnosti mogoče med drugim zavarovanca razvrstiti le, če več ni zmožen za delo s polnim delovnim časom, lahko pa opravlja določeno delo s krajšim delovnim časom od polnega najmanj 4 ure dnevno oz. če je zavarovančeva delovna zmožnost za svoj poklic zmanjšana za manj kot 50 %. Takšno dejansko stanje pa v obravnavani zadevi zagotovo ni dokazano, kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje in pred njim že tožena stranka.
ZPIZ-1 člen 142.. OZ člen 131, 131/1, 148.. ZDSS-1 člen 68, 68/1.
dodatek za nego otroka - premoženjska škoda - denarna odškodnina - dodatek za pomoč in postrežbo - protipravno ravnanje
V konkretnem primeru že zaradi dejstva, da tožnica ni uveljavljala rednega pravnega sredstva v upravnem postopku in niti sodnega varstva pravic, in torej zaradi tožničine opustitve primerne skrbnosti varovanja svojih pravic, ni mogoče toženima strankama očitati protipravnega ravnanja kljub temu, da je pri odločanju v letu 2003 veljajo stališče, da se dodatek za nego otroka in dodatek za pomoč in postrežbo izključujeta, kasneje pa je bila praksa pri uporabi materialnega prava spremenjena. Sicer pa je pritožbeno sodišče v zvezi z zadevo opr. št. Psp 92/2012 z dne 22. 3. 2012, da za razsojo predmetne zadeve pravno ni relevantna, v zadevah kot na primer Psp 160/2018, Psp 316/2018, zavzelo tudi stališče, da ukinitvena odločba sama po sebi ne predstavlja protipravnega ravnanja. Tožnica v pritožbi neutemeljeno očita drugotoženi stranki nerazumno odstopanje od jasnih določb materialnega prava in uveljavljane sodne prakse že zgolj z eno sodbo pritožbenega sodišča.
Drži, da uporaba določila 83. člena OZ ni omejena zgolj na formulirane (standardizirane) pogodbe in splošne pogoje, temveč se lahko razteza tudi na posamične (individualizirane) pogodbe, vendar le pod pogojem, da jih je vnaprej pripravila ena pogodbena stranka. V tem konkretnem primeru pa je sodišče prve stopnje na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovilo, da je tožnik skladno z avtonomijo volje strank in načelom dispozitivnosti povsem svobodno sodeloval pri pogajanjih za sklenitev Pogodbe in tudi pri njeni sklenitvi, zato ni sledilo njegovim navedbam, da je bilo sporno določilo Pogodbe tipsko sestavljeno in vnaprej pripravljeno s strani tožene stranke, imel se je tudi možnost seznaniti z vsebino pogodbe, tako da ni mogoče šteti, da je podpis na zapis pogodbe dal, ne da bi vsebino poznal, posledično pa je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da pri razlagi spornega določila ni bilo podlage za uporabo določila 83. člena OZ. Namen spornega oziroma nejasnega določila Pogodbe je bil, da se zapis v 4. odstavku 1. člena Pogodbe v delu, ko govori o zamenjavi delovnega mesta v povezavi (″-oz″) z zamenjavo predsednika kluba, nanaša na delovno mesto predsednika kluba pri glavnem sponzorju. Materialno pravno pravilen je zato zaključek sodišča prve stopnje, da je zamenjava oziroma prenehanje delovnega mesta predsednika kluba pri glavnem sponzorju predstavljala razlog za prekinitev (ali spremembo) Pogodbe.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, to narekuje odločanje o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbe drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujejo, ampak dopolnjujejo tudi, kadar tožena stranka samo delno izpolni tožbeni zahtevek, tožnik pa se s tem zadovolji. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko zahteva od toženca toliko pravdnih stroškov, kolikor mu jih pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.