KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023020
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/3.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).
Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
ZD člen 141, 224. ZPP člen 286, 356, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
zavrženje tožbe - predlog za obnovo postopka - vročitev sklepa o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - pravica do pravnega sredstva - nov narok pred drugim sodnikom
Sodišče druge stopnje dodaja, da način vodenja postopka kaže na že trdno izoblikovano stališče sodnika, ki je v zadevi odločal. Da zagotovi učinkovit potek sojenja je ob upoštevanju dejstva, da je v zadevi že tretjič odločalo v postopku na drugi stopnji, na podlagi 356. člena ZPP odredilo, da se nova obravnava opravi pred drugim sodnikom.
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 333, 333/1.
prepozna pritožba - rok za pritožbo - novela ZPP-E
Pritožnica v tem kontekstu utemeljeno opozarja na tretji odstavek 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Citirane določbe sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. V obravnavani zadevi je bila namreč sodba izdana 10. 7. 2018, torej po uveljavitvi novele ZPP-E, novelirana določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) pa po prepričanju pritožbenega sodišča spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, za katerega (že) veljajo določbe ZPP-E. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.
ZVZD-1 člen 5, 19. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Toženec je kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).
Zapis v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je bila storilcu s sklepom o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja določena preizkusna doba 10 mesecev tako predstavlja zgolj očitno pisno pomoto, ki jo je prvostopenjsko sodišče celo odpravilo s sklepom EPVD 184/2019 z dne 6. 5. 2019 (kar je sicer bilo nepotrebno, saj s sklepom o popravi ni mogoče odpraviti očitnih pisnih pomot v obrazložitvi sodne odločbe).
OZ člen 149, 150.. ZPP člen 70, 247.. ZVO-1 člen 149.
dotrajane stopnice - stopnice kot nevarna stvar - objektivna odgovornost - predlog za izločitev izvedenca - predlog za izločitev sodnika - komunalno podjetje
Po prepričanju sodišča druge stopnje nekaj centimetrov poškodovana stopnica, kakor je ugotovljeno v predmetni zadevi, ob siceršnji dolžini stopnic, ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnic, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti stopnišče še varno uporabljati. Ker takšno stopnišče ne zadosti standardom nevarne stvari, ne prihaja v poštev objektivna odgovornost.
O objektivni odgovornosti stopnic se je že večkrat izrekla sodna praksa in večinska govori o tem, da stopnice same po sebi, tudi če so nekoliko poškodovane, ne morejo predstavljati nevarne stvari, iz katere bi izhajala večja nevarnost poškodb in torej posledično objektivna odgovornost.
Za opredelitev stvari kot nevarne, mora povečana nevarnost izhajati iz same narave stvari, v kolikor pa je nevarnost stvari posledica opustitve dolžnega nadzora, ni mogoče govoriti o povečani nevarnosti kot vzroku škodnega dogodka, ampak o nedopustnem, krivdnem ravnanju. Le lastnosti stvari objektivne narave, ki niso posledica neskrbnosti, lahko pripeljejo k temu, da se neka stvar oceni za nevarno.
prometna nesreča - premoženjska in nepremoženjska škoda - predhodne degenerativne spremembe - valorizacija odškodnine za gmotno škodo - zakonske zamudne obresti
Tako izvedenci kot sodišče prve stopnje so pravilno ugotovili, da je tožnica sicer imela degenerativne spremembe že pred nesrečo, da pa ji te niso povzročale prav nobenih težav. Sprožilec za nastanek vseh težav tožnice je bila prometna nesreča.
KZ-1 člen 86, 86/9. ZIKS-1 člen 13, 13/1. ZKP člen 129a.
kazenska sankcija - denarna kazen - nevarna vožnja v cestnem prometu - alternativna izvršitev denarne kazni z delom v splošno korist
Kot je razvidno iz spisovnega gradiva pa tudi iz podatkov Centralnega registra prebivalstva, obdolženec v Republiki Sloveniji nima stalnega ali vsaj začasnega prebivališča. Kot njegov naslov je naveden: ... . Pritožnik na naroku za izrek kazenske sankcije niti v aktualni pritožbi ni pojasnil oziroma konkretiziral, na kakšen način bi lahko obdolženec, ki nima prebivališča v Republiki Sloveniji ampak v K., uresničeval obveznosti iz predlagane alternativne oblike izvrševanja denarne kazni.
Konvencija o civilnopravnih vidikih mednarodne ugrabitve otrok (Haaška konvencija) člen 1, 1-a, 3, 4, 13, 19. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 11, 11/1, 11/2.
zahteva za vrnitev otroka - soglasje - zaslišanje mladoletne osebe - opustitev zaslišanja
Sodišče prve stopnje je opustilo zaslišanje ml. otroka oziroma ni preverilo ali je glede na svojo starost tudi zrel za zaslišanje, zato je zmotno uporabilo določbo prvega in drugega odstavka 11. člena Uredbe in drugi odstavek 13. člena Haaške konvencije.
ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 207, 207/1, 207/2, 207/3.
prekinitev pravdnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - umik tožbe - preklic umika tožbe - nepreklicnost izjave o umiku tožbe - ustavitev postopka
Izjava o umiku tudi v primeru prekinitve postopka zaradi njene nepreklicnosti in nepogojnosti za sodišče učinkuje že od njenega sprejema. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko preklica in odpovedi umika tožbe, ki ju je prejelo več kot leto po prejemu izjave o umiku tožbe, ni upoštevalo.
krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - pooblaščeni vročevalec - neposredno vročanje po pošti
Priča je stroške vročanja po vročevalcu povzročila po svoji krivdi s tem, ko v danem roku ni prevzela sodne pošiljke poslane po pošti in jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP.
KZ-1 člen 216, 216/1. ZKP člen 35. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23.
prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - zloraba izvršbe
Okoliščina, da je Okrajno sodišče v Lendavi vodilo izvršilni postopek, v zvezi s katerim se obdolženki očita kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1, sama po sebi ne more omajati zaupanja v integriteto razpravljajoče sodnice in drugih sodnikov Okrajnega sodišča v Lendavi. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Okoliščina, da so policisti v predkazenskem postopku od predsednika Okrajnega sodišča v Lendavi, ki je vodil omenjeni izvršilni postopek, zbrali obvestila, zaradi česar obstaja verjetnost, da bo tekom kazenskega postopka zaslišan kot priča, upoštevaje druge okoliščine, navedene v predlogu, po oceni višjega sodišča utegne okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Lendavi, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
preklic odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - hujši prekršek - pravni pouk sklepa o odložitvi - čas storitve prekrška
Na zakonitost preklica odložitve izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja zaradi storitve prekrška v času preizkusne dobe pa nima nobenega vpliva niti okoliščina, da storilcu v sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ni bilo izrecno pojasnjeno, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške. Kot vozniku z veljavnim vozniškim dovoljenjem in vozniku, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja mora vedeti, kateri prekrški se štejejo za hujše prekrške oziroma v kolikor tega ni vedel, bi se kot voznik, ki mu je bila odložena izvršitev prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja o tem pozanimati.
OZ člen 59, 59/1, 59/2, 104, 104/1, 649, 649/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 43, 44.
odložni pogoj - izpolnitev odložnega pogoja - zamuda pri izvajanju pogodbe - podaljšanje roka za izpolnitev - pravočasnost predloga
Določitev roka za opravo storitve je ena od bistvenih sestavin gradbene pogodbe. Četudi povečana količina del lahko vpliva na podaljšanje časa za njihovo izvedbo, pa to samo po sebi ne pomeni, da je mogoče pogodbeno dogovorjene roke enostransko spreminjati oziroma naknadno, po nastopu zamude šteti, da so dogovorjeni zgolj začasno in okvirno.
ZPP člen 365, 365/1. ZD člen 142, 142/1, 142/2, 163.
odpoved pravici do pritožbe - pritožba ni dovoljena - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Ker se je pritožnik odpovedal pravici do pritožbe, ta v skladu z določbo 163. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) v zvezi s 1. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ni dovoljena.
sposobnost biti stranka - izbris iz sodnega registra zaradi končanja stečajnega postopka - prenehanje obstoja pravne osebe - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Izbris subjekta vpisa v sodnem registru zaradi zaključka stečajnega postopka pomeni, da taka stranka nima pravnega naslednika in se postopek nikoli ne bo mogel nadaljevati. V obravnavanem primeru pomanjkanja sposobnosti biti stranka zaradi neobstoja pravnega nasledstva ni mogoče odpraviti (peti odstavek 81. člena ZPP). Tako je nastala situacija, ko je pritožbo vložila oseba, ki sedaj te pravice nima več, zaradi česar je postala pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP).
odmera nagrade in stroškov izvedenca - nagrada izvedencu za opravljeno delo - potrebnost stroškov - pravilnost izvedenskega mnenja
Pravilnost izvedenskega mnenja ali morebitne postopkovne kršitve v fazi njegovega nastajanja niso kriteriji za presojo odmere stroškov in nagrade za izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00022815
ZPP člen 7, 212, 224, 224/1, 224/4, 236, 337, 337/1.
podjemna pogodba - zdravstvene storitve - razpravno načelo - pravica do obrambe - pravočasno navajanje dejstev - vročilnica - dokazna domneva - dokazno breme o nasprotnem - podatki o priči
Stranka mora poleg natančne opredelitve, katero dejstvo naj se s pomočjo določenega dokaza ugotovi in na podlagi katerih okoliščin naj bi predlagani dokaz sploh lahko služil ugotovitvi določenega dejstva, zaradi same izvedbe dokaza navesti tudi vse, kar je potrebno za identifikacijo priče in za vročitev vabila. Gre za breme sporočanja podatkov, ki so potrebni za vabljenje priče (236. člen ZPP), zato mora morebitne posledice opustitve svojih zakonskih obveznosti nositi stranka sama.
Ker se vročilnica šteje za javno listino, dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Dokazno pravilo o resničnosti vsebine javne listine je sicer izpodbojno (četrti odstavek 224. člena ZPP), vendar samo s konkretnimi in dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Kot je že sprejeto stališče sodne prakse, pa tožena stranka zgolj s posplošenim zanikanjem prejema ustrezne sodne pošiljke, takšne domneve ne more ovreči.
ZIZ-UPB3 člen 11, 11/1, 24, 24/1, 55, 55/1, 55/1-12, 55/2, 58, 58/2.. OZ-UPB1 člen 417, 418, 419.. ZFPPIPP-UPB8 člen 441.
prehod terjatve na novega upnika - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka - odstop terjatve (cesija) - načelo kontradiktornosti
Ni pravilno niti stališče pritožbe, da je predložitev kvalificirane listine iz 24. člena ZIZ mogoča tudi po vložitvi predloga za izvršbo. ZIZ v 24. členu namreč jasno določa, da mora upnik že v predlogu za izvršbo določno označiti kvalificirano listino, ki izkazuje pravno nasledstvo. Potreba po tem, da je listina, ki bi izkazala prehod terjatve, sestavljena v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZIZ, je torej nastala že z vložitvijo predloga za izvršbo (17. 9. 2018). Takšna situacija pa je podana v obravnavani zadevi, ko je bila pogodba o odstopu terjatve z dne 22. 7. 2015 overjena šele 24. 10. 2018, torej po vložitvi predloga za izvršbo.