motenje posesti - dostop do parcele - motenje posesti poti - izvršljivost tožbenega zahtevka - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - posestno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata.
Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.
razmerja med starši in otroki - preživnina - sprememba preživnine - znižanje preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - preživninske zmožnosti zavezanca - pridobitne sposobnosti zavezanca - potrebe otroka - potrebe preživninskega upravičenca - rojstvo dveh otrok
Tožnik (preživninski zavezanec) ne trdi, da je izgubil delovno sposobnost ali da se je ta kaj zmanjšala. Tudi ne trdi, da je izgubil delo. Slabše plačano (podobno) delo v drugi državi je torej stvar njegove odločitve, ne pa posledica poslabšanja njegovih premoženjskih zmožnosti, ki se torej niso spremenile. S plačo, kakršno s svojimi zmožnostmi povsem očitno lahko pridobi, zmore poskrbeti za vse svoje otroke. Če pa ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, tega ne zmore, se mora potruditi in storiti vse, kar je treba, da bo zaslužil dovolj, in tudi zmanjšati svoje stroške (plačevanje najemnine za dve stanovanji gotovo nima prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok).
URS člen 23. ZKP člen 18, 149.b, 285, 402/3, 402/5.
izločitev dokazov - odredba preiskovalnega sodnika - razlogi za sum - zakonito pridobljen dokaz - pravica do sodnega varstva
Višje sodišče torej pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je preiskovalna sodnica z ustrezno obrazložitvijo izdanih odredb opravila presojo navedb iz predlogov za odreditev ukrepa, torej presojo o tem, ali obstajata vsebinska in zakonska podlaga za izdajo odredb, s tem pa zadostila kriterijem in zahtevam po garantni funkciji sodišča. Zagovorniki zato nimajo prav, da naj bi preiskovalna sodnica z izdajo navedenih odredb prekršila tudi obdolženčevo pravico do sodnega varstva, zagotovljeno s 23. členom Ustave.
ZVZD-1 člen 5, 19. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11.
regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
Toženec je kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).
ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 207, 207/1, 207/2, 207/3.
prekinitev pravdnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - umik tožbe - preklic umika tožbe - nepreklicnost izjave o umiku tožbe - ustavitev postopka
Izjava o umiku tudi v primeru prekinitve postopka zaradi njene nepreklicnosti in nepogojnosti za sodišče učinkuje že od njenega sprejema. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko preklica in odpovedi umika tožbe, ki ju je prejelo več kot leto po prejemu izjave o umiku tožbe, ni upoštevalo.
odgovornost voznika motornega vozila - prometna nesreča
Tožnica skuša s pretiranim poudarjanjem ravnanj voznika traktorja in voznika vozila, ki je vozil za njim, zmanjšati pomen dejstva, da se je odločila prehitevati dvoje vozil (pri čemer je na traktor bila pripeta prikolica, njuna skupna dolžina pa 12 m), pri čemer je ravno ta položaj, da se voznik osebnega avtomobila ni odločil za prehitevanje traktorja s prikolico, čeprav so bile podane okoliščine, da bi to lahko storil, terjal od nje še posebno previdnost, kot je vse pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tč. 13. obrazložitve). Dejstva, ki jih je upoštevalo pri ugotavljanju krivde zavarovanca toženke, pa so, da se ni prepričal, ali lahko varno prične z zavijanjem v levo, kar bi lahko storil s pogledom v vzratno ogledalo.
ZPP člen 207, 215, 216, 226, 227, 227/1, 251. OZ člen 642, 642/2.
materialno procesno vodstvo - edicijska dolžnost - trditveno in dokazno breme - prehod procesnega dokaznega bremena - prosti preudarek - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem
Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila pravilu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ker ni niti zatrjevala oziroma predložila ustreznih dokazov. Kateri so ključni za odločitev v tej zadevi, se je pokazalo šele ob zaslišanju zakonitih zastopnikov pravdnih strank in prič. Kot je pravilno poudarilo sodišča prve stopnje, je šele ob njihovih iizpovedbah postalo jasno, da gradbena dnevnika predstavljata le popis izvedenih del, za katere pravdni stranki želita, da jima jih potrdi G. d.o.o. in da ne gre, kot je zatrjevala tožeča stranka, za gradbeno knjigo. Končne gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti višino vtoževane terjatve, tožeča stranka ni predložila. Trdila je sicer, da je nima in zatrjevala, da jo ima tožena stranka. V nasprotju s pritožbo, ki očita sodišču prve stopnje, da bi moralo tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP pozvati k predložitvi podpisane gradbene knjige, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno. Sama tožeča stranka v pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje opozorilo, da bi morala predlagati edicijski postopek glede gradbene knjige oziroma, da njeni dokazi niso zadostni. Tožeča stranka na to ni odreagirala. Brez ustreznega predloga ter trditvene in dokazne podlage sodišče takšnega postopka ne more izvesti.
OZ člen 149, 150.. ZPP člen 70, 247.. ZVO-1 člen 149.
dotrajane stopnice - stopnice kot nevarna stvar - objektivna odgovornost - predlog za izločitev izvedenca - predlog za izločitev sodnika - komunalno podjetje
Po prepričanju sodišča druge stopnje nekaj centimetrov poškodovana stopnica, kakor je ugotovljeno v predmetni zadevi, ob siceršnji dolžini stopnic, ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnic, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti stopnišče še varno uporabljati. Ker takšno stopnišče ne zadosti standardom nevarne stvari, ne prihaja v poštev objektivna odgovornost.
O objektivni odgovornosti stopnic se je že večkrat izrekla sodna praksa in večinska govori o tem, da stopnice same po sebi, tudi če so nekoliko poškodovane, ne morejo predstavljati nevarne stvari, iz katere bi izhajala večja nevarnost poškodb in torej posledično objektivna odgovornost.
Za opredelitev stvari kot nevarne, mora povečana nevarnost izhajati iz same narave stvari, v kolikor pa je nevarnost stvari posledica opustitve dolžnega nadzora, ni mogoče govoriti o povečani nevarnosti kot vzroku škodnega dogodka, ampak o nedopustnem, krivdnem ravnanju. Le lastnosti stvari objektivne narave, ki niso posledica neskrbnosti, lahko pripeljejo k temu, da se neka stvar oceni za nevarno.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00023334
ZP-1 člen 113a.
predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - obdolžilni predlog
Obdolžencu je bilo resda na kraju ugotovitve prekrška začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdano potrdilo o tem, iz katerega izhaja, da bo prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška zoper storilca predlagal, da se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje in da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga. Vendar pa ta zapis v potrdilu predstavlja zgolj navedbo predvidenega postopanja organa, ki ga predlagatelj v skladu s 113.a členom ZP-1 mora opraviti, a če takega predloga naknadno dejansko ne vloži, ni mogoče na podlagi vsebine potrdila o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in obdolžilnega predloga šteti, da je s tem smiselno predlagan tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja.
Ker glede na pojasnjeno v predmetni zadevi v odsotnosti izrecnega predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki bi bil vložen hkrati z obdolžilnim predlogom niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 29. 3. 2019, je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ugodilo ter posledično (ob izkazani neodpravljivi pomanjkljivosti obdolžilnega predloga oz. odsotnosti predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja) sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 445/2019 z dne 29. 3. 2019 razveljavilo ter odločilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje nemudoma vrne obdolžencu (četrti odstavek 163. člena ZP-1).
ZD člen 141, 224. ZPP člen 286, 356, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
zavrženje tožbe - predlog za obnovo postopka - vročitev sklepa o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - pravica do pravnega sredstva - nov narok pred drugim sodnikom
Sodišče druge stopnje dodaja, da način vodenja postopka kaže na že trdno izoblikovano stališče sodnika, ki je v zadevi odločal. Da zagotovi učinkovit potek sojenja je ob upoštevanju dejstva, da je v zadevi že tretjič odločalo v postopku na drugi stopnji, na podlagi 356. člena ZPP odredilo, da se nova obravnava opravi pred drugim sodnikom.
ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-3, 74/1-4, 74/1-5, 75, 75/1.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izpolnjevanje pogojev - privolitev - prostorska stiska - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - poseg v ustavno varovane pravice - pravice varovancev zavoda - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ni moč napraviti zaključkov, da so podani pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod, določeni v 74. členu ZDZdr. Glede na to, da nasprotni udeleženec sam ocenjuje namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda kot možnost, da se stvari izboljšajo, ni izkazano, da ne privoli v sprejem in je potreben za namestitev v varovani oddelek sklep sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).
Namestitev dodatnih oseb v že tako prezasedene socialne varstvene zavode ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.
OZ člen 59, 59/1, 59/2, 104, 104/1, 649, 649/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 43, 44.
odložni pogoj - izpolnitev odložnega pogoja - zamuda pri izvajanju pogodbe - podaljšanje roka za izpolnitev - pravočasnost predloga
Določitev roka za opravo storitve je ena od bistvenih sestavin gradbene pogodbe. Četudi povečana količina del lahko vpliva na podaljšanje časa za njihovo izvedbo, pa to samo po sebi ne pomeni, da je mogoče pogodbeno dogovorjene roke enostransko spreminjati oziroma naknadno, po nastopu zamude šteti, da so dogovorjeni zgolj začasno in okvirno.
krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - neposredno vročanje po pošti - osebni stečaj
Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru priča A. A., te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.
Začetek osebnega stečaja priče (oklic z dne 15. 3. 2017) na pravilnost in zakonitost sklepa s katerim sodišče ugotavlja krivdno odgovornost priče za nastale stroške kazenskega postopka nima vpliva. Šele v postopku izterjave teh stroškov po predmetnem sklepu se bo lahko postavilo vprašanje dovoljenosti oziroma nedovoljenosti izvršbe v smislu 224., 131., 132., 313. ter 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 333, 333/1.
prepozna pritožba - rok za pritožbo - novela ZPP-E
Pritožnica v tem kontekstu utemeljeno opozarja na tretji odstavek 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Citirane določbe sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. V obravnavani zadevi je bila namreč sodba izdana 10. 7. 2018, torej po uveljavitvi novele ZPP-E, novelirana določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) pa po prepričanju pritožbenega sodišča spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, za katerega (že) veljajo določbe ZPP-E. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.
krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - pooblaščeni vročevalec - neposredno vročanje po pošti
Priča je stroške vročanja po vročevalcu povzročila po svoji krivdi s tem, ko v danem roku ni prevzela sodne pošiljke poslane po pošti in jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP.
OZ člen 131. SPZ člen 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33/1, 34, 35, 36. ZPP člen 182, 182/2, 426.
spori zaradi motenja posesti - zadnja mirna posest - motitveni poseg - ekonomski interes v posestnem sporu
Namen posestnega varstva, kot ga opredeljujejo določbe 24. do 36. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s vprašanjem ekonomskega interesa tožnikov do posestnega varstva, v okviru zatrjevanja neznatne spremembe dejanskega stanja, ki le neznatno ovira tožnika v izvrševanju posesti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00023020
KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/3.
poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).
Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00026260
KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
kaj so odločilna dejstva - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kontrolno dejstvo
Odločilna dejstva ali pravno relevantna dejstva pa so vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona.
Ocena obstoja pripornega razloga begosumnosti je razumljivo odvisna od vsakega konkretnega primera in drži, da za sklep o begosumnosti ne zadoščajo zgolj objektivne okoliščine pri obdolžencu, temveč morajo biti pri temu podane tudi subjektivne. Le-te pa je sodišče prve stopnje pri obdolžencu ocenilo spričo tega, da se je znašel v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katerega je predpisana zaporna kazen, ki je glede na težo kaznivega dejanja povsem realna in je zato utemeljeno pričakovati, da se obdolženec v primeru odprave pripora nima namena udeleževati kazenskega postopka oziroma nastopiti zaporno kazen, kolikor mu bo ta izrečena.