• Najdi
  • <<
  • <
  • 14
  • od 32
  • >
  • >>
  • 261.
    VSM Sklep I Ip 194/2019
    22.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSM00022974
    ZPP člen 189, 189/4. ZIZ člen 9, 9/3, 42, 42/2, 55.
    potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pristojnost za odločanje - učinek odprave - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - negativna procesna predpostavka - visečnost izvršbe - vsebinsko odločanje - pravica do sodnega varstva - nevložitev pritožbe - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo
    Drži, da je upnik s sklepom In 1014/2011 z dne 12. 11. 2018 dosegel razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011, s katerim je ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Vendar na podlagi te odločitve (razveljavitve potrdila o pravnomočnosti) ni bila sprejeta druga spremenjena ali nova odločitev o ugovoru. Konstitutivni učinek odprave potrdila o pravnomočnosti odločitve namreč ne pomeni ukinitev odločitve. Odločitev še naprej pravno učinkuje vse do trenutka vložitve pravnega sredstva stranke in razveljavitve ali spremembe s strani drugostopenjskega sodišča.
  • 262.
    VSC Sklep I Cp 209/2019
    22.5.2019
    SODNE TAKSE
    VSC00024778
    ZST-1 člen 15, 15/4.
    obseg plačila in povrnitve sodnih taks - končni uspeh v postopku
    Citirana zakonska določba torej ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka, z besedilom ″v postopku delno uspe″ je opredeljen končni uspeh stranke v pravdnem postopku. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje uspel z 20 % zahtevka in v postopku s pritožbo v višini še 10 % zahtevka, je njegov celoten uspeh v pravdi 30 odstoten.
  • 263.
    VSL Sklep I Cp 978/2019
    21.5.2019
    NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSL00025400
    ZDZdr člen 39, 61, 62, 62/1, 62/5. URS člen 19, 19/1, 19/2, 35, 51, 51/3.
    psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - prisilno zadržanje na zdravljenju v psihiatrični bolnišnici - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za pridržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - duševna bolezen - prisilno zdravljenje - prostovoljno zdravljenje - duševna integriteta - pravica do osebne svobode - omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazov - omejitev pravice zadržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov

    Namen prisilnega pridržanja in zdravljenja v psihiatrični bolnišnici je v odvrnitvi nevarnosti, ki jo bolnik zaradi bolezni lahko povzroči bodisi drugim, bodisi sebi, pa tudi v tem, da se odpravijo razlogi, zaradi katerih je pridržanje odrejeno.

    Udeleženec je pod vplivom bolezni socialno praktično propadel, je neuspešen pri osamosvajanju v odraslost, predvsem pa se je nesposobnost obvladovanja vedenja izkazala v obliki agresivnega napada, s katerim je huje ogrozil zdravje, v skrajni posledici pa lahko tudi življenje matere. S popolno neuvidevnostjo do lastnega stanja in potrebe po zdravljenju, udeleženec ogroža tudi lastno zdravje, pri čemer v celoti in kategorično odklanja kakršnakoli zdravila, prav tako pa se kljub priporočilom ob predhodnem odpustu ni udeležil niti kontrolnega pregleda.

  • 264.
    VSC Sklep II Kp 15817/2015
    21.5.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00055771
    ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1, 94, 94/2.
    krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - neposredno vročanje po pošti - osebni stečaj
    Kdaj je procesni udeleženec, v predmetnem primeru priča A. A., te stroške zakrivil je dejansko vprašanje, ki pa ga je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilno razrešilo in za svoje zaključke navedlo sprejemljive razloge.

    Začetek osebnega stečaja priče (oklic z dne 15. 3. 2017) na pravilnost in zakonitost sklepa s katerim sodišče ugotavlja krivdno odgovornost priče za nastale stroške kazenskega postopka nima vpliva. Šele v postopku izterjave teh stroškov po predmetnem sklepu se bo lahko postavilo vprašanje dovoljenosti oziroma nedovoljenosti izvršbe v smislu 224., 131., 132., 313. ter 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
  • 265.
    VSC Sklep II Kp 15817/2015
    21.5.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00055773
    ZKP člen 92, 92/2, 92/2-1, 94, 94/1.
    krivdni stroški - vabilo priči za zaslišanje - pooblaščeni vročevalec - neposredno vročanje po pošti
    Priča je stroške vročanja po vročevalcu povzročila po svoji krivdi s tem, ko v danem roku ni prevzela sodne pošiljke poslane po pošti in jih zato mora povrniti v skladu z določbo prvega odstavka 94. člena ZKP.
  • 266.
    VSM Sklep I Kr 24315/2019
    21.5.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSM00023307
    KZ-1 člen 216, 216/1. ZKP člen 35. ZS člen 104, 104/2, 116. URS člen 23.
    prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - videz nepristranskosti sojenja - zloraba izvršbe
    Okoliščina, da je Okrajno sodišče v Lendavi vodilo izvršilni postopek, v zvezi s katerim se obdolženki očita kaznivo dejanje zlorabe izvršbe po prvem odstavku 216. člena KZ-1, sama po sebi ne more omajati zaupanja v integriteto razpravljajoče sodnice in drugih sodnikov Okrajnega sodišča v Lendavi. Vendar mora sodišče poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da pri strankah postopka v javnosti vselej daje tudi vtis nepristranskosti sojenja. Okoliščina, da so policisti v predkazenskem postopku od predsednika Okrajnega sodišča v Lendavi, ki je vodil omenjeni izvršilni postopek, zbrali obvestila, zaradi česar obstaja verjetnost, da bo tekom kazenskega postopka zaslišan kot priča, upoštevaje druge okoliščine, navedene v predlogu, po oceni višjega sodišča utegne okrniti videz nepristranskega (poštenega) sojenja pred Okrajnim sodiščem v Lendavi, zaradi česar je podan tehten razlog za prenos krajevne pristojnosti.
  • 267.
    VSL Sodba I Cpg 969/2017
    21.5.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL00023043
    ZVZD-1 člen 5, 19. Uredba o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (2005) člen 11.
    regresni zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - odgovornost delodajalca za nesrečo pri delu - opustitev ukrepov za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev
    Toženec je kršil (tudi) 5. člen ZVZD-1, saj ni zagotovil varnega dela delavcu: ni zagotovil ustreznih ukrepov, potrebnih za varnost in zdravje delavcev, ker delovni oder ni omogočal varnega dela: imel je namreč odprtino, ki ni bila ustrezno zavarovana tako, da bi varno delo omogočala. Odprtina bi morala biti zavarovana s pritrjeno ploščo, vendar ni bila zavarovana na tak način. Res je, da zgolj dejstvo, da je imel gradbeni oder odprtino, samo po sebi ne predstavlja nobene kršitve, vendar bi morali vsi delavci vedeti za to odprtino in bi ta morala biti ustrezno zavarovana, pa ni bila (deska je bila sicer pritrjena, vendar premalo).
  • 268.
    VSM Sodba I Cp 36/2019
    21.5.2019
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSM00027418
    OZ člen 154, 154/2.
    odgovornost voznika motornega vozila - prometna nesreča
    Tožnica skuša s pretiranim poudarjanjem ravnanj voznika traktorja in voznika vozila, ki je vozil za njim, zmanjšati pomen dejstva, da se je odločila prehitevati dvoje vozil (pri čemer je na traktor bila pripeta prikolica, njuna skupna dolžina pa 12 m), pri čemer je ravno ta položaj, da se voznik osebnega avtomobila ni odločil za prehitevanje traktorja s prikolico, čeprav so bile podane okoliščine, da bi to lahko storil, terjal od nje še posebno previdnost, kot je vse pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje (tč. 13. obrazložitve). Dejstva, ki jih je upoštevalo pri ugotavljanju krivde zavarovanca toženke, pa so, da se ni prepričal, ali lahko varno prične z zavijanjem v levo, kar bi lahko storil s pogledom v vzratno ogledalo.
  • 269.
    VSL Sodba I Cpg 1075/2017
    21.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL00023019
    ZPP člen 207, 215, 216, 226, 227, 227/1, 251. OZ člen 642, 642/2.
    materialno procesno vodstvo - edicijska dolžnost - trditveno in dokazno breme - prehod procesnega dokaznega bremena - prosti preudarek - substanciranje dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem
    Višje sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da tožeča stranka ni zadostila pravilu o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena, ker ni niti zatrjevala oziroma predložila ustreznih dokazov. Kateri so ključni za odločitev v tej zadevi, se je pokazalo šele ob zaslišanju zakonitih zastopnikov pravdnih strank in prič. Kot je pravilno poudarilo sodišča prve stopnje, je šele ob njihovih iizpovedbah postalo jasno, da gradbena dnevnika predstavljata le popis izvedenih del, za katere pravdni stranki želita, da jima jih potrdi G. d.o.o. in da ne gre, kot je zatrjevala tožeča stranka, za gradbeno knjigo. Končne gradbene knjige, na podlagi katere bi bilo mogoče zanesljivo ugotoviti višino vtoževane terjatve, tožeča stranka ni predložila. Trdila je sicer, da je nima in zatrjevala, da jo ima tožena stranka. V nasprotju s pritožbo, ki očita sodišču prve stopnje, da bi moralo tožečo stranko v skladu s prvim odstavkom 227. člena ZPP pozvati k predložitvi podpisane gradbene knjige, višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno. Sama tožeča stranka v pritožbi navaja, da jo je sodišče prve stopnje opozorilo, da bi morala predlagati edicijski postopek glede gradbene knjige oziroma, da njeni dokazi niso zadostni. Tožeča stranka na to ni odreagirala. Brez ustreznega predloga ter trditvene in dokazne podlage sodišče takšnega postopka ne more izvesti.
  • 270.
    VSL Sodba I Cpg 83/2019
    21.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00024237
    OZ člen 462, 462/1, 462/2, 465. ZPP člen 7, 7/1, 212.
    prodajna pogodba - plačilo za dobavo blaga in izpolnitev pogodbe - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - ugovor pobota - odškodnina za škodo zaradi napake - skrite napake - pravočasnost grajanja napake - gospodarska prodajna pogodba - dokazni standard nemudoma - pomanjkljiva trditvena podlaga
    Prepričljivi so argumenti sodišča prve stopnje, da bi morala pritožnica vedenje tožeče stranke o napaki na stvari zatrjevati glede na konkretno blago, torej blago, ki je bilo dobavljeno v konkretnih mesecih. Sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo na dolgotrajno sodelovanje med pravdnima strankama.

    Zakon zahteva, da kupec prodajalca o skriti napaki nemudoma obvesti, ker je prodajna pogodba gospodarska pogodba. Nemudoma je vsekakor pred iztekom osmih dni, kolikor znaša rok za obvestilo o skriti napaki pri negospodarski prodajni pogodbi.
  • 271.
    VSM Sklep V Kp 24544/2017
    21.5.2019
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00028904
    URS člen 23. ZKP člen 18, 149.b, 285, 402/3, 402/5.
    izločitev dokazov - odredba preiskovalnega sodnika - razlogi za sum - zakonito pridobljen dokaz - pravica do sodnega varstva
    Višje sodišče torej pritrjuje oceni sodišča prve stopnje, da je preiskovalna sodnica z ustrezno obrazložitvijo izdanih odredb opravila presojo navedb iz predlogov za odreditev ukrepa, torej presojo o tem, ali obstajata vsebinska in zakonska podlaga za izdajo odredb, s tem pa zadostila kriterijem in zahtevam po garantni funkciji sodišča. Zagovorniki zato nimajo prav, da naj bi preiskovalna sodnica z izdajo navedenih odredb prekršila tudi obdolženčevo pravico do sodnega varstva, zagotovljeno s 23. členom Ustave.
  • 272.
    VSM Sklep I Cp 442/2019
    21.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSM00022853
    ZD člen 141, 224. ZPP člen 286, 356, 394, 394-2, 396, 396/1, 396/1-2, 396/3.
    zavrženje tožbe - predlog za obnovo postopka - vročitev sklepa o dedovanju - uveljavljanje dedne pravice v pravdi - pravica do pravnega sredstva - nov narok pred drugim sodnikom
    Sodišče druge stopnje dodaja, da način vodenja postopka kaže na že trdno izoblikovano stališče sodnika, ki je v zadevi odločal. Da zagotovi učinkovit potek sojenja je ob upoštevanju dejstva, da je v zadevi že tretjič odločalo v postopku na drugi stopnji, na podlagi 356. člena ZPP odredilo, da se nova obravnava opravi pred drugim sodnikom.
  • 273.
    VSL Sklep I Cpg 253/2019
    21.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00022813
    ZPP člen 188, 188/1, 188/3, 207, 207/1, 207/2, 207/3.
    prekinitev pravdnega postopka - nastanek pravnih posledic začetka stečajnega postopka - prekinitev pravdnega postopka zaradi nastanka pravnih posledic stečajnega postopka - stečajni postopek nad toženo stranko - umik tožbe - preklic umika tožbe - nepreklicnost izjave o umiku tožbe - ustavitev postopka
    Izjava o umiku tudi v primeru prekinitve postopka zaradi njene nepreklicnosti in nepogojnosti za sodišče učinkuje že od njenega sprejema. Zato je sodišče prve stopnje pravilno postopalo, ko preklica in odpovedi umika tožbe, ki ju je prejelo več kot leto po prejemu izjave o umiku tožbe, ni upoštevalo.
  • 274.
    VSM Sodba I Cp 78/2019
    21.5.2019
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00023583
    OZ člen 149, 150.. ZPP člen 70, 247.. ZVO-1 člen 149.
    dotrajane stopnice - stopnice kot nevarna stvar - objektivna odgovornost - predlog za izločitev izvedenca - predlog za izločitev sodnika - komunalno podjetje
    Po prepričanju sodišča druge stopnje nekaj centimetrov poškodovana stopnica, kakor je ugotovljeno v predmetni zadevi, ob siceršnji dolžini stopnic, ne okrni bistveno funkcionalnosti stopnic, saj je kljub takšni stopnici moč ob povprečni pazljivosti stopnišče še varno uporabljati. Ker takšno stopnišče ne zadosti standardom nevarne stvari, ne prihaja v poštev objektivna odgovornost.

    O objektivni odgovornosti stopnic se je že večkrat izrekla sodna praksa in večinska govori o tem, da stopnice same po sebi, tudi če so nekoliko poškodovane, ne morejo predstavljati nevarne stvari, iz katere bi izhajala večja nevarnost poškodb in torej posledično objektivna odgovornost.

    Za opredelitev stvari kot nevarne, mora povečana nevarnost izhajati iz same narave stvari, v kolikor pa je nevarnost stvari posledica opustitve dolžnega nadzora, ni mogoče govoriti o povečani nevarnosti kot vzroku škodnega dogodka, ampak o nedopustnem, krivdnem ravnanju. Le lastnosti stvari objektivne narave, ki niso posledica neskrbnosti, lahko pripeljejo k temu, da se neka stvar oceni za nevarno.
  • 275.
    VSM Sklep I Cp 364/2019
    21.5.2019
    STVARNO PRAVO
    VSM00028978
    OZ člen 131. SPZ člen 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33/1, 34, 35, 36. ZPP člen 182, 182/2, 426.
    spori zaradi motenja posesti - zadnja mirna posest - motitveni poseg - ekonomski interes v posestnem sporu
    Namen posestnega varstva, kot ga opredeljujejo določbe 24. do 36. člena Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju: SPZ) je preprečevanje samovoljnih poseganj v posest drugega in v ohranitvi dotedanjega načina uporabe stvari, čeprav le začasno, do ugotovitve resničnega stanja pravic na nepremičnini, ki predstavljajo podlago za posest. Sodišče prve stopnje se je pravilno ukvarjalo s vprašanjem ekonomskega interesa tožnikov do posestnega varstva, v okviru zatrjevanja neznatne spremembe dejanskega stanja, ki le neznatno ovira tožnika v izvrševanju posesti.
  • 276.
    VSM Sodba IV Kp 55596/2016
    21.5.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00026260
    KZ-1 člen 122, 122/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11.
    kaj so odločilna dejstva - kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - kontrolno dejstvo
    Odločilna dejstva ali pravno relevantna dejstva pa so vsa tista dejstva, ki se nanašajo na predmet obtožbe oziroma tista, na katerih neposredno temelji uporaba zakona.
  • 277.
    VSM Sklep I Cpg 145/2019
    21.5.2019
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00022755
    ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/3. ZPP člen 333, 333/1.
    prepozna pritožba - rok za pritožbo - novela ZPP-E
    Pritožnica v tem kontekstu utemeljeno opozarja na tretji odstavek 125. člena Prehodnih in končnih določb ZPP-E, ki določa, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah tega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Citirane določbe sodišče prve stopnje nepravilno ni upoštevalo. V obravnavani zadevi je bila namreč sodba izdana 10. 7. 2018, torej po uveljavitvi novele ZPP-E, novelirana določba o pritožbenem roku (333. člen ZPP oziroma 81. člen ZPP-E) pa po prepričanju pritožbenega sodišča spada k postopku pred sodiščem druge stopnje, za katerega (že) veljajo določbe ZPP-E. Takšno stališče je zavzela tudi sodna praksa.
  • 278.
    VSL Sklep II Cp 966/2019
    21.5.2019
    NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00023095
    ZDZdr člen 74, 74/1, 74/1-3, 74/1-4, 74/1-5, 75, 75/1.
    sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - izpolnjevanje pogojev - privolitev - prostorska stiska - prostorske in kadrovske možnosti socialnega varstvenega zavoda - omejene prostorske zmogljivosti - poseg v ustavno varovane pravice - pravice varovancev zavoda - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Iz ugotovitev sodišča prve stopnje ni moč napraviti zaključkov, da so podani pogoji za sprejem v socialno varstveni zavod, določeni v 74. členu ZDZdr. Glede na to, da nasprotni udeleženec sam ocenjuje namestitev v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda kot možnost, da se stvari izboljšajo, ni izkazano, da ne privoli v sprejem in je potreben za namestitev v varovani oddelek sklep sodišča (prvi odstavek 75. člena ZDZdr).

    Namestitev dodatnih oseb v že tako prezasedene socialne varstvene zavode ni sprejemljiva z vidika posega v ustavne pravice drugih uporabnikov varovanega oddelka istega zavoda.
  • 279.
    VSC Sklep PRp 64/2019
    21.5.2019
    PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSC00023334
    ZP-1 člen 113a.
    predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja - obdolžilni predlog
    Obdolžencu je bilo resda na kraju ugotovitve prekrška začasno odvzeto vozniško dovoljenje in izdano potrdilo o tem, iz katerega izhaja, da bo prekrškovni organ v petih dneh od ugotovitve prekrška zoper storilca predlagal, da se mu začasno odvzame vozniško dovoljenje in da je predlog za začasni odvzem vozniškega dovoljenja sestavni del obdolžilnega predloga. Vendar pa ta zapis v potrdilu predstavlja zgolj navedbo predvidenega postopanja organa, ki ga predlagatelj v skladu s 113.a členom ZP-1 mora opraviti, a če takega predloga naknadno dejansko ne vloži, ni mogoče na podlagi vsebine potrdila o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in obdolžilnega predloga šteti, da je s tem smiselno predlagan tudi začasni odvzem vozniškega dovoljenja.

    Ker glede na pojasnjeno v predmetni zadevi v odsotnosti izrecnega predloga za začasen odvzem vozniškega dovoljenja, ki bi bil vložen hkrati z obdolžilnim predlogom niso bile izpolnjene procesne predpostavke za izdajo sklepa o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja z dne 29. 3. 2019, je pritožbeno sodišče zagovornikovi pritožbi zoper izpodbijani sklep ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je ugovoru obdolženčevega zagovornika zoper sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja ugodilo ter posledično (ob izkazani neodpravljivi pomanjkljivosti obdolžilnega predloga oz. odsotnosti predloga za začasni odvzem vozniškega dovoljenja) sklep o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja PR 445/2019 z dne 29. 3. 2019 razveljavilo ter odločilo, da se začasno odvzeto vozniško dovoljenje nemudoma vrne obdolžencu (četrti odstavek 163. člena ZP-1).
  • 280.
    VSL Sklep II Kp 43018/2018
    21.5.2019
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSL00023020
    KZ-1 člen 228, 228/1. ZKP člen 169, 169/3.
    poslovna goljufija - opis kaznivega dejanja - konkretni opis dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - preslepitev - opisano dejanje ni kaznivo dejanje
    Preslepiti drugega v smislu izvršitvenega ravnanja poslovne goljufije pomeni ustvariti pri drugi osebi zmotno predstavo o določenih okoliščinah ali drugo osebo pustiti v zmoti o obstoju oz. neobstoju določenih okoliščin, te okoliščine pa govorijo o tem, ali bodo obveznosti iz sklenjene pogodbe ali posla izpolnjene. V opisu izvršitvenega ravnanja, da mu je mogoče očitati naravo preslepitvenih dejanj, morajo biti konkretizirana konkretna dejstva in okoliščine, iz katerih je mogoče jasno in nedvoumno razbrati, da so bile storilčeve izjave in obljube prazne in neresnične (lažne).

    Gola zaveza in zagotavljanje, da bodo obveznosti izpolnjene, do česar kljub večkratnim pozivom ni prišlo, ne zadostuje za konkretizacijo očitka preslepitve. V izreku opisana ravnanja ne odstopajo od ravnanj, ki so v večji ali manjši meri značilna za vsa pogodbena razmerja, zato sama po sebi še ne predstavljajo uresničitve zakonskega znaka preslepitve.
  • <<
  • <
  • 14
  • od 32
  • >
  • >>