pogodba o ugotovitvi obstoja dolga - dogovor dveh strank - pogodba sui generis - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - kavza pogodbe - ugovor ničnosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Ne drži pritožbeni očitek, da je pripoznava možna zgolj z aktivnim ravnanjem dolžnika, saj že OZ izrecno določa, da je možna tudi pripoznava s konkludentnim ravnanjem, kamor pa spada tudi dogovor o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti. Do tega pa je prišlo tudi v obravnavanem primeru, ko sta pravdni stranki, kot je prepričljivo ugotovilo sodišče prve stopnje, s sklenitvijo dogovora o zapiranju dolga, prolongirali zapadlost dolga.
V prvem odstavku 8. člena ZDSS-1 je določena izbirna krajevna pristojnost za vložitev tožbe v primeru, ko je tožeča stranka delavec. Ta ima možnost vložiti tožbo na sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, poleg tega pa tudi na sodišče, na območju katerega se je delo opravljalo, se opravlja oziroma bi se moralo opravljati ter na sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Izbirna pravica iz citiranega 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti.
vrnitev darila v zapuščino - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - pritožbene novote - nedovoljene novote v zapuščinskem postopku - solastninski delež - neizvršljivost izreka
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse bi bila prekluzija navedb in dokaznih predlogov na prvem naroku v nasprotju z namenom zapuščinskega postopka, medtem ko je treba pri presoji novot v pritožbenem postopku razlikovati, ali gre za uveljavljanje pravice ali za navajanje dejstev. V prvem primeru je uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP izključena, medtem ko v drugem primeru ovir zanjo ni.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 116, 116/1, 384, 384/3.
revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - izredno pravno sredstvo - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - zavrženje revizije - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje predloga za obnovo postopka - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sklicevanje na druge vloge v postopku
V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zahtevo za obnovo postopka, zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za oprostitev plačila sodne takse ter zavrnilo njegovo zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, se pritožnik sklicuje na navedbe, ki jih je podal v pritožbi citiranih vlogah, vendar je potrebno pritožniku pojasniti, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na prejšnje vloge. Na v pritožbi navedene pavšalne trditve pa pritožbeno sodišče konkretizirano niti ne more odgovoriti.
prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - dvom v pristranskost sodišča
Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je za to očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).
Sodišče mora tako poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča in presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka (v konkretnem primeru obdolženega A. A.) takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).
motenje posesti - dostop do parcele - motenje posesti poti - izvršljivost tožbenega zahtevka - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - posestno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata.
Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera odškodnine za strah - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da zgolj zaskrbljenost tožnika, da ne bo več mogel hoditi, glede na to, da zdravljenja niso spremljali zapleti, ni podlaga za prisojo odškodnine za strah, saj strah ni bil zadostne intenzitete in trajanja.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59. OZ člen 105, 105/2, 270.
tožba za nedopustnost izvršbe - opozicijski in impugacijski razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinki razveze pogodbe - odstopno upravičenje
Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe (ex tunc učinki), kadar so s pogodbo dogovorjene obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se skuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bi bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc učinki), kot v konkretni zadevi, kjer so se obveznosti izpolnjevale zaporedno in je bila zato pogodba razvezana z učinkom za naprej. Tožena stranka je uveljavila svoje odstopno upravičenje, ki je povzročilo predčasno dospelost obveznosti kreditojemalca (in posledično tožnice), tj. prenehanje dogovorjenega načina obročnega odplačevanja kredita. To je tudi sicer pravno vprašanje in ne predstavlja dopustnega impugnacijskega razloga.
solastnina - mirna posest - samopomoč - verodostojnost izpovedbe - sklepanje na podlagi indicev
Trditev, da je nejasnost izpovedbe posledica nesposobnosti izražanja, ne povečuje verodostojnosti izpovedbe. Morebitna manjša sposobnost izpovedovanja ni bila ovira, da ne bi tožnica v tožbi ali v odgovoru na toženčeve navedbe podala navedb o indicih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da nima ključev hiše (in da jih ima toženec) in da je toženec storil druga zatrjevana dejanja, ki jo ovirajo v izvrševanju njenih solastninskih upravičenj.
Motiv, na katerega se je sklicevala tožnica, je lahko le eden od indicev. Ker ni niti zatrjevala (in še manj dokazala) obstoja drugih indicev, ki bi v povezavi z motivom upravičevali zanesljivo oceno, da je sporna ravnanja pripisati tožencu, je pravilen sklep v izpodbijani sodbi, da je morebiten obstoj motiva premalo za dokazanost navedene tožbene trditve.
dokazovanje z izvedencem - jamčevanje za stvarne napake - napake gradnje - garancija
Garancija za kvalitetno izvedbo del pa pogodbeni stranki v primeru napak pri izvedbi del ne zavezuje za nekaj več kot pri jamčevanju za napake po določbah OZ, temveč naročniku del praviloma omogoča, da je obdobje jamčevanja za napake daljše kot je pri jamčevanju po OZ in tudi uveljavljanje zahtevkov po sodni poti ni vezano na tako stroge prekluzivne roke kot pri jamčevalnih zahtevkih.
Po določbi 634. člena OZ mora naročnik del izvajalca del o ugotovljenih (skritih) napakah obvestiti najkasneje v enem mesecu od tedaj, ko je napaka odkrita. Po preteku dveh let od prevzema del, se naročnik del tudi na skrite napake ne more več sklicevati. Po določbi 635. člena OZ naročnik del po enem letu od obvestila ne more več sodno uveljavljati svojih pravic iz jamčevanja za napake. Drugače pa je pri dani garancijski zavezi, kjer naročnika zavezuje dolžnost, da o napakah izvajalca obvesti ( ker je seveda njegov interes, da se napake odpravijo), tožbo pa lahko vloži kadarkoli med garancijskim rokom (tudi zadnji dan garancijskega roka) pa v svojih pravic iz garancije ne bo izgubil. Garancijo urejajo Posebne gradbene uzance (PGU), ki se v pogodbenih razmerjih med gospodarskimi subjekti uporabljajo, četudi se pogodbeni stranki nista posebej dogovorili za njihovo uporabo.
Odločitev glede tega ali je z izvedenskim mnenjem zadosti razjasnjeno strokovno vprašanje zaradi katerega je sodišče odločilo, da izvede dokaz z izvedencem, je na sodišču prve stopnje in potem, ko je izvedenka podala pisno izvedensko mnenje in ga nato še pisno in ustno dopolnila, je tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljeno štelo, da je izvedensko mnenje odgovorilo na strokovno vprašanje glede vzroka za zamakanje v objekt in zgolj zato, ker izvedensko mnenje vzroka za zamakanje ni našlo v izdelavi svetlobnika, mu ni mogoče očitati, da je nestrokovno in nejasno in necelovito.
razmerja med starši in otroki - preživnina - sprememba preživnine - znižanje preživnine - preživninska obveznost staršev - preživninske zmožnosti staršev - preživninske zmožnosti zavezanca - pridobitne sposobnosti zavezanca - potrebe otroka - potrebe preživninskega upravičenca - rojstvo dveh otrok
Tožnik (preživninski zavezanec) ne trdi, da je izgubil delovno sposobnost ali da se je ta kaj zmanjšala. Tudi ne trdi, da je izgubil delo. Slabše plačano (podobno) delo v drugi državi je torej stvar njegove odločitve, ne pa posledica poslabšanja njegovih premoženjskih zmožnosti, ki se torej niso spremenile. S plačo, kakršno s svojimi zmožnostmi povsem očitno lahko pridobi, zmore poskrbeti za vse svoje otroke. Če pa ob tako številčni družini, kot si jo je ustvaril, tega ne zmore, se mora potruditi in storiti vse, kar je treba, da bo zaslužil dovolj, in tudi zmanjšati svoje stroške (plačevanje najemnine za dve stanovanji gotovo nima prednosti pred preživljanjem mladoletnih otrok).
izvršba na nepremičnino - prenehanje zastavne pravice - prevzem dolga - zmanjšanje kupnine - poseben sklep
V skladu z določbo drugega in tretjega odstavka 173. člena ZIZ se lahko kupec nepremičnine in zastavni upnik oziroma upnik zemljiškega dolga sporazumeta, da ostane zastavna pravica oziroma zemljiški dolg na nepremičnini, tudi po pravnomočnosti sklepa o izročitvi nepremičnine, kupec pa prevzame toliko dolžnikovega dolga proti temu upniku, kolikor bi mu ga pripadlo v izvršilnem postopku. V tem primeru se kupnina zmanjša za prevzeti dolg. ZIZ ne vsebuje posebnih določb o postopanju sodišča v takšnem primeru, vendar pa vsebina določb drugega in tretjega odstavka 173. člena in prvega odstavka 192. člena ZIZ zahteva izdajo posebnega sklepa, s katerim sodišče odloči, ali se sporazum med kupcem nepremičnine in zastavnim upnikom iz drugega odstavka 173. člena ZIZ lahko upošteva in se torej za prevzeti dolg ("kolikor bi upniku pripadlo v izvršilnem postopku") zmanjša kupnina, ter pod kakšnimi pogoji.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - garaža - družbena lastnina - pravica uporabe zemljišča - prenos pravice uporabe - lastninjenje po ZLNDL - dovoljenje za uporabo zemljišča za gradnjo garaže - plačilo nadomestila - priposestvovanje
V podobnih primerih lastninjenja garaž, zgrajenih v prejšnjem sistemu družbene lastnine, je sodna praksa enotna in ustaljena. Tako velja stališče, da je kljub neobstoju pisne pogodbe o prenosu pravice uporabe na stavbnem zemljišču oziroma odločbe o dodelitvi pravice uporabe za gradnjo, pravico uporabe pridobila oseba, ki je ob vednosti in izrecnem dovoljenju osebe, pristojne za oddajo stavbnih zemljišč, z vsemi dovoljenji, potrebnimi za gradnjo in uporabo novo zgrajene stavbe, izvedla gradnjo in uporabljala objekt.
SPZ člen 222, 222/1, 223, 223-2. ZPP člen 181, 181/2, 337, 337/1. ODZ paragraf 472, 474. ZGO-1 člen 2, 2/1. GZ Gradbeni zakon (2017) člen 3.
stvarna služnost - pravica gradnje - meja med parcelama - izvrševanje služnosti - prenehanje služnosti zaradi neizvrševanja - ograja - podredni zahtevek - pravni interes za ugotovitveni zahtevek - negativna ugotovitvena tožba - pritožbena novota - neizvedba dokaza
Glede na ugotovitev, da toženca že več kot 20 let na parcelni meji nimata postavljene zgradbe, je pravilen zaključek, da je služnostna pravica postavitve zgradbe tik ob parcelni meji prenehala. S to odločitvijo pa ni poseženo v služnost postavitve ograje (meje) tik ob parcelni meji.
Ugotovitvene terjatve in odločbe, ki o njih odločajo, so praviloma neizvršljive, saj njihova učinkovitost nastopi že s samo pravnomočnostjo odločbe. Zato zavarovalne začasne odredbe, ki zagotavljajo uspeh bodoče izvršbe za zavarovanje terjatev, ki niso dajatvene narave (praviloma), niso možne. Možne so izdaje takoimenovanih ureditvenih ali regulacijskih začasnih odredb, v zvezi s takšno pa mora predlagatelj zatrjevati in izkazati drugačne pogoje, med katerimi pa ni pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Ker je začasna odredba predmet neposredne izvršitve (ima učinek sklepa o izvršbi - 268. člen ZIZ), mora sklep sodišča v njenem izreku (zaradi uveljavljenega načela dispozitivnosti pa mora to vsebovati že predlog upnika za izdajo začasno odredbe) vsebovati vse, kar mora vsebovati sklep o izvršbi, v zvezi s tem pa tudi vse potrebne podatke za jasno opredelitev obveznosti tretjih, če je tem naloženo kakšno izvršitveno dejanje.
ZPP člen 189, 189/4. ZIZ člen 9, 9/3, 42, 42/2, 55.
potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti - pristojnost za odločanje - učinek odprave - prepoved ponovnega odločanja o isti stvari - negativna procesna predpostavka - visečnost izvršbe - vsebinsko odločanje - pravica do sodnega varstva - nevložitev pritožbe - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo
Drži, da je upnik s sklepom In 1014/2011 z dne 12. 11. 2018 dosegel razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa In 1014/2011 z dne 20. 12. 2011, s katerim je ugovoru ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo ter predlog za izvršbo zavrnilo. Vendar na podlagi te odločitve (razveljavitve potrdila o pravnomočnosti) ni bila sprejeta druga spremenjena ali nova odločitev o ugovoru. Konstitutivni učinek odprave potrdila o pravnomočnosti odločitve namreč ne pomeni ukinitev odločitve. Odločitev še naprej pravno učinkuje vse do trenutka vložitve pravnega sredstva stranke in razveljavitve ali spremembe s strani drugostopenjskega sodišča.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - soposest - nedovoljene pritožbene novote
Za odločitev v sporu zaradi motenja posesti ni pravno odločilno, ali imajo tožniki možnost dovoza oziroma parkiranja svojih avtomobilov tudi drugje, to je ob desni strani hiše. Zato ni pomembno, da so si tožniki na desni strani hiše zgradili nadstrešek, s čimer naj bi si po navedbah tretje toženke onemogočili dovoz z vozili po svoji strani hiše.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024724
OZ člen 82, 174, 179, 299, 942. ZPP člen 216.
AO plus zavarovanje - nezgodno zavarovanje - odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - tuja pomoč - prosti preudarek - nihajna poškodba vratu - nateg vratnih mišic - poškodba glave - udarnina glave - poškodba gležnja - dnevno nadomestilo - določila splošnih pogojev - razlaga določb splošnih pogojev - aktivno zdravljenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 4.700 EUR odškodnine.
Tožnik je potreboval eno uro pomoči na dan. O urni postavki pomoči je sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP, ki glede na obstoječo sodno prakso znaša med 4 in 6 EUR.
Pri izračunu priznanih potnih stroškov se v skladu z novejšo sodno prakso priznava znesek 0,37 EUR in ne znesek 0,18 EUR za km.
Tožniku pripada izplačilo dnevnega nadomestila. Glede na pravilno tolmačenje 3. točke osmega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, ki določajo, da aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano in predstavlja postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi, gre tožniku dnevno nadomestilo tudi za čas zdravljenja prilagoditvene motnje, ko je za ublažitev te motnje štiri mesece jemal zdravila.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks - končni uspeh v postopku
Citirana zakonska določba torej ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka, z besedilom ″v postopku delno uspe″ je opredeljen končni uspeh stranke v pravdnem postopku. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje uspel z 20 % zahtevka in v postopku s pritožbo v višini še 10 % zahtevka, je njegov celoten uspeh v pravdi 30 odstoten.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022785
ZNP člen 37, 135, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
ureditev meje - določitev meje na podlagi močnejše pravice - skica zamejničenja - elaborat ureditve meje - vročitev elaboratov - nezmožnost preizkusa odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pritožbe
Sklep o določitvi meje je brez skice, ki bi morala biti njegov sestavni del, nejasen do te mere, da ga ni mogoče preizkusiti, stranki pa tak sklep ne omogoča vložitve vsebinske pritožbe. Brez skice namreč ni znano, kje se mejne točke sploh nahajajo. Skica sodno urejene meje in elaborat se sicer nahajata v spisu, kar pa ne zadostuje, saj udeležencem postopka ne eno ne drugo ni bilo nikoli vročeno.