CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022949
OZ člen 131. ZPP člen 315.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - škoda - višina škode - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh stranke v postopku z revizijo - plačilo pravdnih stroškov
Pri odločanju po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Čeprav je v konkretnem primeru tožeča stranka uspela z revizijo v revizijskem postopku, mora toženim strankam po načelu uspeha povrniti vse pravdne stroške, ker je bila v ponovljenem postopku izdana pravnomočna zavrnilna sodba. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno toženim strankam priznalo priglašene stroške tudi za pravna sredstva, s katerimi niso uspele.
Stopničasta tožba je procesni institut, ki je bil uveden z novelo ZPP-E. Noveliran ZPP v 182.a členu določa, da tožeča stranka lahko uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Glede na to, da je novela ZPP-E pričela veljati 14. 9. 2017, glede tega pravnega instituta še ni najti sodne prakse, iz komentarja uvodnih pojasnil k spremembam ZPP-E, gre razbrati, da je stopničasta tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Zato je bilo ključno vprašanje v obravnavanem postopku, ali je tožnik v takšno trditveno in dokazno stisko prišel.
zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - končna odločba - pravnomočna odločba
Od izdaje končne sodbe se tožnica ne more več upirati izpolnitvi svoje taksne obveznosti, čeprav se je zoper sodbo pritožila. Plačilo sodne takse ji je bilo namreč odloženo do izdaje sodbe in ne do njene pravnomočnosti.
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
solastnina - mirna posest - samopomoč - verodostojnost izpovedbe - sklepanje na podlagi indicev
Trditev, da je nejasnost izpovedbe posledica nesposobnosti izražanja, ne povečuje verodostojnosti izpovedbe. Morebitna manjša sposobnost izpovedovanja ni bila ovira, da ne bi tožnica v tožbi ali v odgovoru na toženčeve navedbe podala navedb o indicih, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da nima ključev hiše (in da jih ima toženec) in da je toženec storil druga zatrjevana dejanja, ki jo ovirajo v izvrševanju njenih solastninskih upravičenj.
Motiv, na katerega se je sklicevala tožnica, je lahko le eden od indicev. Ker ni niti zatrjevala (in še manj dokazala) obstoja drugih indicev, ki bi v povezavi z motivom upravičevali zanesljivo oceno, da je sporna ravnanja pripisati tožencu, je pravilen sklep v izpodbijani sodbi, da je morebiten obstoj motiva premalo za dokazanost navedene tožbene trditve.
delitev solastnine - časovne meje pravnomočnosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - pritožbena novota
Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave, in ne izdaja sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno odločilo na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo ob zaključku glavne obravnave.
Iz določb pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je negativna stimulacija sicer dopustna, vendar iz naslova delovne neuspešnosti, ne pa iz poslovne (ne)uspešnosti podjetja. Teh dveh institutov ni mogoče enačiti. V postopku pa ni bilo sporno, da je bil negativni obračun plače opravljen edino na podlagi poslovne uspešnosti tožene stranke, in ne na temelju delovne neuspešnosti.
Ni se mogoče strinjati s pritožbo, da tožeča stranka ne potrebuje zavarovanja, saj tudi terjatve take narave (ugotovitveni zahtevki) potrebujejo zavarovanje, saj je tudi pri teh potrebna "izvršitev" oziroma vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne sodbe. Ohranja se obstoječe pravno stanje nepremičnine zato, da bo tožeča stranka v primeru, da s tožbo uspe, lahko po koncu sodnega postopka dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022785
ZNP člen 37, 135, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
ureditev meje - določitev meje na podlagi močnejše pravice - skica zamejničenja - elaborat ureditve meje - vročitev elaboratov - nezmožnost preizkusa odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pritožbe
Sklep o določitvi meje je brez skice, ki bi morala biti njegov sestavni del, nejasen do te mere, da ga ni mogoče preizkusiti, stranki pa tak sklep ne omogoča vložitve vsebinske pritožbe. Brez skice namreč ni znano, kje se mejne točke sploh nahajajo. Skica sodno urejene meje in elaborat se sicer nahajata v spisu, kar pa ne zadostuje, saj udeležencem postopka ne eno ne drugo ni bilo nikoli vročeno.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029019
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 323, 323/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vinjenost - vzrok za prometno nesrečo - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno izvedensko mnenje
Ugotovljena stopnja koncentracije alkohola v obdolženčevi krvi, ki je presegala z zakonom ugotovljeno, sama po sebi ni zadosten dokaz za krivdo obdolženca za obravnavano prometno nesrečo, temveč mora obstajati vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in prometno nesrečo. Sodišče mora namreč ugotoviti tudi tiste okoliščine, ki dajejo podlago ugotovitvi, da je bila vinjenost vzrok za katero od drugih kršitev predpisov o prometni varnosti, prek te pa tudi vzrok za nastanek prepovedane posledice. Zato je zlasti potrebno skrbno pretehtati vprašanje, ali bi v dani prometni situaciji lahko trezen voznik, če bi vozil tako, kot je v obravnavanem primeru pod vplivom alkohola vozil obdolženec, nesrečo preprečil.
obseg plačila in povrnitve sodnih taks - končni uspeh v postopku
Citirana zakonska določba torej ne ločuje med uspehi v posameznih fazah postopka, z besedilom ″v postopku delno uspe″ je opredeljen končni uspeh stranke v pravdnem postopku. Glede na ugotovljeno dejstvo, da je tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje uspel z 20 % zahtevka in v postopku s pritožbo v višini še 10 % zahtevka, je njegov celoten uspeh v pravdi 30 odstoten.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024724
OZ člen 82, 174, 179, 299, 942. ZPP člen 216.
AO plus zavarovanje - nezgodno zavarovanje - odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - tuja pomoč - prosti preudarek - nihajna poškodba vratu - nateg vratnih mišic - poškodba glave - udarnina glave - poškodba gležnja - dnevno nadomestilo - določila splošnih pogojev - razlaga določb splošnih pogojev - aktivno zdravljenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 4.700 EUR odškodnine.
Tožnik je potreboval eno uro pomoči na dan. O urni postavki pomoči je sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP, ki glede na obstoječo sodno prakso znaša med 4 in 6 EUR.
Pri izračunu priznanih potnih stroškov se v skladu z novejšo sodno prakso priznava znesek 0,37 EUR in ne znesek 0,18 EUR za km.
Tožniku pripada izplačilo dnevnega nadomestila. Glede na pravilno tolmačenje 3. točke osmega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, ki določajo, da aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano in predstavlja postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi, gre tožniku dnevno nadomestilo tudi za čas zdravljenja prilagoditvene motnje, ko je za ublažitev te motnje štiri mesece jemal zdravila.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bilo zastaranje v tem postopku vtoževanih terjatev, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb, pretrgano, zaradi česar zastaralni roki še niso potekli.
Dejstvo, da so bile menice izdane pred sklenitvijo obravnavanih kreditnih pogodb, ne pomeni, da niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Iz meničnih izjav, pooblastil za izpolnitev ter nalogov za plačilo, ki so podpisane s strani direktorja kreditojemalca, jasno izhaja, da sta menici (datirani s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004) namenjeni za zavarovanje vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki so bile že sklenjene in ki še bodo sklenjene. Menice so bile torej izdane tudi za zavarovanje terjatev iz obravnavanih pogodb, ki so bile sklenjene po izdaji menic.
prenos pristojnosti - prenos krajevne pristojnosti - tehten razlog - dvom v pristranskost sodišča
Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je za to očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.
Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo videza nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava) oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (v nadaljevanju EKČP).
Sodišče mora tako poleg dejanskega zagotavljanja nepristranskosti paziti, da je zagotovljen tudi zunanji videz nepristranskosti sojenja. Takšno stališče izhaja tudi iz novejše prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, v skladu s katero je potrebno v vsakem konkretnem primeru opraviti objektivni preizkus nepristranskosti sodišča in presoditi, ali je odnos med sodniki in strankami postopka (v konkretnem primeru obdolženega A. A.) takšne narave in stopnje, da bi utegnil vzbuditi dvome v nepristranskost sojenja na tem sodišču (prim. odločbo Morice proti Franciji z dne 23. 4. 2015, Bochan proti Ukrajini z dne 5. 2. 2015, Ramljak proti Hrvaški z dne 27. 6. 2017 in Kristiansen proti Norveški z dne 17. 6. 2015, Ghulyan proti Armeniji z dne 24. 1. 2019, ter tudi sklep Vrhovnega sodišča RS I Kr 44/2018 z dne 4. 10. 2018).
motenje posesti - dostop do parcele - motenje posesti poti - izvršljivost tožbenega zahtevka - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - posestno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata.
Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.
vrnitev darila v zapuščino - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - pritožbene novote - nedovoljene novote v zapuščinskem postopku - solastninski delež - neizvršljivost izreka
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse bi bila prekluzija navedb in dokaznih predlogov na prvem naroku v nasprotju z namenom zapuščinskega postopka, medtem ko je treba pri presoji novot v pritožbenem postopku razlikovati, ali gre za uveljavljanje pravice ali za navajanje dejstev. V prvem primeru je uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP izključena, medtem ko v drugem primeru ovir zanjo ni.
ZPP člen 86, 86/3, 86/4, 91, 116, 116/1, 384, 384/3.
revizija zoper sklep sodišča druge stopnje - izredno pravno sredstvo - stranka ali njen zakoniti zastopnik ima pravniški državni izpit - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - zavrženje revizije - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti - zavrženje predloga za obnovo postopka - vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - sklicevanje na druge vloge v postopku
V pritožbi zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikovo zahtevo za varstvo zakonitosti, zahtevo za obnovo postopka, zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje in predlog za oprostitev plačila sodne takse ter zavrnilo njegovo zahtevo za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, se pritožnik sklicuje na navedbe, ki jih je podal v pritožbi citiranih vlogah, vendar je potrebno pritožniku pojasniti, da je pritožba samostojno pravno sredstvo, zato se pritožnik ne more uspešno sklicevati na prejšnje vloge. Na v pritožbi navedene pavšalne trditve pa pritožbeno sodišče konkretizirano niti ne more odgovoriti.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00024317
ZBPP člen 30, 30/6, 41, 46, 46/3. ZPP člen 117, 157. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. URS člen 22. ZMCGZ člen 12.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - brezplačna pravna pomoč - potrebni in koristni stroški - alternativno reševanje sporov - mediacija - načelo prostovoljnosti
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi Bpp. Zato je nedopustno dogovarjanje med odvetnikom in stranko, da v primeru, ko tožnica oceni, da bo v pravdi zmagala, priglasi celotne stroške, da bo odvetnik prejel 100% plačilo in ne le 50% (šesti odstavek 30. člena ZBPP).
Strankam gre povrnitev tistih stroškov, ki so racionalni in nujno potrebni za pravdo.
garancijska pogodba - glavni dolžnik - porok in plačnik - solidarno poroštvo - pogodbena obveznost - poroštvena izjava - zavarovanje terjatve - bianco menica - menična obveznost - menični ugovor - ugovori iz temeljnega posla - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja terjatve - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - obličnost
Ni nujno, da se dospelost menice ujema z dnem zapadlosti terjatve, ki je podlaga za izdajo bianco menice. To je odvisno od prave volje pogodbenih strank.
Izdana menica ni bila indosirana in ni postala abstraktna, kavzalno je še vedno povezana s temeljnim poslom (s pogodbo o garanciji). V takem primeru so ugovori iz temeljnega posla dopustni (16. člen ZM in 233. člen OZ). Toženka je zaradi kavzalnosti menične obveznosti ohranila ugovore iz temeljnega posla.
Terjatev, za zavarovanje katere je bila menica izdana, je nastala 29. 10. 2013, ko je bila garancija unovčena. Od tega dne dalje bi tožnica od toženke kot solidarne porokinje lahko zahtevala plačilo, zato je zastaralni rok začel teči naslednjega dne (336. člen OZ). Ker terjatev izvira iz gospodarske pogodbe, zastaralni rok znaša tri leta (349. člen OZ). Če tek roka ne bi bil pretrgan, bi se iztekel 29. 10. 2016 in bi bila menica z dospelostjo 31. 3. 2017 unovčena po izteku zastaralnega roka.
OZ glede zahteve iz določbe 1026. člena na zahteva posebne obličnosti in je zahteva lahko podana tudi ustno. Ker zahteva v pisni obliki ni bila zatrjevana, sodišče prve stopnje dejstva, ali je bila zahteva dejansko podana, ni ugotavljalo.