ZIZ člen 81, 81/3, 81/4, 272, 272/1, 272/2, 273. ZPP člen 337, 337/1.
začasna odredba - zavarovanje nedenarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil - zaznamba prepovedi - register neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin - registracija vozila - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - nedovoljene pritožbene novote
Predlog za izdajo začasne odredbe je zavrnjen v delu, v katerem je tožnik predlagal, da se toženki prepove ponovna registracija spornega vozila v marcu 2019, saj za zavarovanje tožnikove nedenarne terjatve glede na trditveno podlago zadošča v register vpisana prepoved odtujitve in obremenitve spornega vozila.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - soposest - nedovoljene pritožbene novote
Za odločitev v sporu zaradi motenja posesti ni pravno odločilno, ali imajo tožniki možnost dovoza oziroma parkiranja svojih avtomobilov tudi drugje, to je ob desni strani hiše. Zato ni pomembno, da so si tožniki na desni strani hiše zgradili nadstrešek, s čimer naj bi si po navedbah tretje toženke onemogočili dovoz z vozili po svoji strani hiše.
Pravdni stranki sta z dogovorom z dne 3. 2. 2010 sklenili poravnavo z učinkom novacije (1050. člen OZ v zvezi s 323. in 324. členom OZ). Z njo sta sporazumno dokončno zaključili vsa svoja sporna razmerja iz gradbene pogodbe brez dodatnih terjatev iz tega naslova. Hkrati sta se na novo dogovorili o toženčevi obveznosti glede plačila slikopleskarskih del. Glede na zapis dogovora in njegovo vsebino je pravilna presoja sodišča, da so na ta način prejšnje obveznosti strank iz gradbene pogodbe prenehale in da so na podlagi pogodbe o poravnavi nastale zanju nove pravice in obveznosti. V določbah dogovora ni opore za pritožbeno zatrjevani zaključek v smeri dogovora tožnikove obveznosti za plačilo 11.943,00 EUR. Po ugotovitvi, da zapis dogovora take obveznosti ne vsebuje ter da toženec sočasnega ustnega dogovora o plačilu navedenega zneska niti ni zatrjeval (drugi odstavek 56. člena OZ), je sodišče sladno s prvim odstavkom 82. člena OZ pravilno uporabilo določbe pisnega dogovora tako, kot glasijo. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje njegovi oceni, da dogovora o plačilu 11.943,00 EUR ni bilo in je zato nasprotni tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje
Zgolj predhodno in dejansko izvrševanje služnosti, ne more voditi do zaključka, da je bila tožnica v dobri veri, da je pravico stvarne služnosti že dobila. Zgolj dejansko izvrševanje stvarne služnosti bi lahko vodilo do nepravega priposestvovanja, vendar pa se v obravnavanem primeru 20-letna doba ni iztekla.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini izgubljenega dobička zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, zavrnilo že iz razloga, ker tožnica nastanka škode kot enega od elementov odškodninske obveznosti ni dokazala. Sporna pogodba o posredovanju ni bila sklenjena iz razloga, ker je stranki sploh nista imeli namena skleniti.
nepremoženjska škoda - primerna denarna odškodnina - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odškodnina za bodoče telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Bodoče telesne bolečine se upoštevajo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine.
Zaskrbljenost, ki jo je oškodovanec trpel, potem ko so se posledice poškodbe ustalile in negotovosti glede rezultata zdravljenja ni bilo več, se ne upošteva v okviru odškodnine za strah, temveč je upoštevana v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
odškodninska odgovornost lokalne skupnosti - kupoprodajna pogodba za nepremičnino - tržna vrednost nepremičnine - višina kupnine - motiv za sklepanje pogodbe - motivna zmota - zmota pri sklepanju pogodbe - neskrbnost - prevara - zahtevek za razveljavitev pogodbe - varovalni pas ceste
Tožnica je zmotno sklepala, da namerava toženka kupljene objekte zaradi predvidene gradnje mestne vpadnice v kratkem času porušiti, ne da bi nepremičnine dotlej še kako drugače izkoriščala. Gre za tožničino zmoto o motivu, ki ni upoštevna, ker tak motiv ni bil vključen v pogodbo.
Tožnica ni bila dovolj skrbna, ker ob sklepanju pogodbe ni upoštevala dejstva, da bo toženka po nakupu nepremičnin kot njihova nova lastnica lahko pridobivala koristi od razpolaganja z njimi in od njihove uporabe. Zato se tožnica na svojo zmoto ne more uspešno sklicevati.
dokazovanje z izvedencem - jamčevanje za stvarne napake - napake gradnje - garancija
Garancija za kvalitetno izvedbo del pa pogodbeni stranki v primeru napak pri izvedbi del ne zavezuje za nekaj več kot pri jamčevanju za napake po določbah OZ, temveč naročniku del praviloma omogoča, da je obdobje jamčevanja za napake daljše kot je pri jamčevanju po OZ in tudi uveljavljanje zahtevkov po sodni poti ni vezano na tako stroge prekluzivne roke kot pri jamčevalnih zahtevkih.
Po določbi 634. člena OZ mora naročnik del izvajalca del o ugotovljenih (skritih) napakah obvestiti najkasneje v enem mesecu od tedaj, ko je napaka odkrita. Po preteku dveh let od prevzema del, se naročnik del tudi na skrite napake ne more več sklicevati. Po določbi 635. člena OZ naročnik del po enem letu od obvestila ne more več sodno uveljavljati svojih pravic iz jamčevanja za napake. Drugače pa je pri dani garancijski zavezi, kjer naročnika zavezuje dolžnost, da o napakah izvajalca obvesti ( ker je seveda njegov interes, da se napake odpravijo), tožbo pa lahko vloži kadarkoli med garancijskim rokom (tudi zadnji dan garancijskega roka) pa v svojih pravic iz garancije ne bo izgubil. Garancijo urejajo Posebne gradbene uzance (PGU), ki se v pogodbenih razmerjih med gospodarskimi subjekti uporabljajo, četudi se pogodbeni stranki nista posebej dogovorili za njihovo uporabo.
Odločitev glede tega ali je z izvedenskim mnenjem zadosti razjasnjeno strokovno vprašanje zaradi katerega je sodišče odločilo, da izvede dokaz z izvedencem, je na sodišču prve stopnje in potem, ko je izvedenka podala pisno izvedensko mnenje in ga nato še pisno in ustno dopolnila, je tudi po stališču pritožbenega sodišča utemeljeno štelo, da je izvedensko mnenje odgovorilo na strokovno vprašanje glede vzroka za zamakanje v objekt in zgolj zato, ker izvedensko mnenje vzroka za zamakanje ni našlo v izdelavi svetlobnika, mu ni mogoče očitati, da je nestrokovno in nejasno in necelovito.
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je bilo zastaranje v tem postopku vtoževanih terjatev, ki so nastale na podlagi kreditnih pogodb, pretrgano, zaradi česar zastaralni roki še niso potekli.
Dejstvo, da so bile menice izdane pred sklenitvijo obravnavanih kreditnih pogodb, ne pomeni, da niso bile izdane za zavarovanje terjatev iz teh pogodb. Iz meničnih izjav, pooblastil za izpolnitev ter nalogov za plačilo, ki so podpisane s strani direktorja kreditojemalca, jasno izhaja, da sta menici (datirani s 2. 3. 2007 in 24. 6. 2004) namenjeni za zavarovanje vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditnih, garancijskih in ostalih pogodb iz področja bančnega poslovanja, ki so bile že sklenjene in ki še bodo sklenjene. Menice so bile torej izdane tudi za zavarovanje terjatev iz obravnavanih pogodb, ki so bile sklenjene po izdaji menic.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023918
URS člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1, 5, 26, 27, 28, 114, 115, 116, 117, 118, 134, 180, 181, 182, 183. ZEN člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 114, 114/1, 114/2, 114/3.
nakup na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravica do zasebne lastnine - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - pomožni vpis - konstitutivni učinek - deklaratoren vpis - zemljiški kataster - informativni dokaz
Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva.
Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da bi tožnica glede na izkazano razpolaganje z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige za eno od spornih prvotnih parcel že pred prvim narokom za glavno obravnavo lahko že prej specificirala način delitve parcel 1265/2 in 1265/6, kajti temeljna (izvorna) evidenca za podatke o zemljiščih (tudi glede parcelnih številk) je zemljiški kataster in ne zemljiška knjiga.
Dejstvo, da pridobljeni skenogram spisa GURS predstavlja informativni dokaz, ni moteče. Dopustitev takšnega dokaza je bila glede na okoliščine konkretnega primera pravilna, saj sta še celo sama toženca kot aktualna zemljiškoknjižna lastnika spornih nepremičnin v odgovoru na tožbo poudarila, da ni mogoče niti z domišljijo točno zaključiti, katera parcela je naslednica katere. Kadar gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega področja, pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena pri substanciranju njenih trditev - v takih primerih mora biti uporaba informativnih dokazov dovoljena.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55/1-9, 55/1-11, 59. OZ člen 105, 105/2, 270.
tožba za nedopustnost izvršbe - opozicijski in impugacijski razlogi - ugovorni razlogi, ki preprečujejo izvršbo - odstop od pogodbe - razveza pogodbe - učinki razveze pogodbe - odstopno upravičenje
Razveza pogodbe učinkuje od sklenitve pogodbe (ex tunc učinki), kadar so s pogodbo dogovorjene obveznosti, ki se izpolnijo naenkrat. S tem se skuša doseči učinek, kot da pogodba med strankama sploh ne bi bila sklenjena. Drugače je pri trajajočih obveznostih, ki so nekaj časa trajale in sta jih stranki izpolnjevali. V teh primerih posledice razveze učinkujejo le za naprej (ex nunc učinki), kot v konkretni zadevi, kjer so se obveznosti izpolnjevale zaporedno in je bila zato pogodba razvezana z učinkom za naprej. Tožena stranka je uveljavila svoje odstopno upravičenje, ki je povzročilo predčasno dospelost obveznosti kreditojemalca (in posledično tožnice), tj. prenehanje dogovorjenega načina obročnega odplačevanja kredita. To je tudi sicer pravno vprašanje in ne predstavlja dopustnega impugnacijskega razloga.
delitev solastnine - časovne meje pravnomočnosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - pritožbena novota
Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave, in ne izdaja sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno odločilo na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo ob zaključku glavne obravnave.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029019
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 323, 323/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vinjenost - vzrok za prometno nesrečo - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno izvedensko mnenje
Ugotovljena stopnja koncentracije alkohola v obdolženčevi krvi, ki je presegala z zakonom ugotovljeno, sama po sebi ni zadosten dokaz za krivdo obdolženca za obravnavano prometno nesrečo, temveč mora obstajati vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in prometno nesrečo. Sodišče mora namreč ugotoviti tudi tiste okoliščine, ki dajejo podlago ugotovitvi, da je bila vinjenost vzrok za katero od drugih kršitev predpisov o prometni varnosti, prek te pa tudi vzrok za nastanek prepovedane posledice. Zato je zlasti potrebno skrbno pretehtati vprašanje, ali bi v dani prometni situaciji lahko trezen voznik, če bi vozil tako, kot je v obravnavanem primeru pod vplivom alkohola vozil obdolženec, nesrečo preprečil.
motenje posesti - dostop do parcele - motenje posesti poti - izvršljivost tožbenega zahtevka - samovoljno in protipravno motilno ravnanje - posestno varstvo - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Tožnica je zahtevala posestno varstvo zgolj na parceli, ne pa tudi na makadamski poti. Posestno varstvo se mora zato omejiti na izvrševanje posesti parcele, to je hiše s pašnikom, ne pa tudi makadamske poti. Tožnica ni zahtevala posestnega varstva makadamske poti, kjer je toženec postavil in kasneje zaprl premična vrata.
Sodišče prve stopnje mora odgovoriti na vprašanje, ali je toženec s tem, ko je spremenil posestno stanje na makadamski poti, posegel tudi v posestno stanje na parceli. Tožbeni zahtevek na posestno varstvo bo utemeljen le v primeru, da tožnica zaradi spremembe posestnega stanja na makadamski poti ne more več izvrševati posesti na parceli v obliki, kot jo je pred posegom.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh stranke v postopku z revizijo - plačilo pravdnih stroškov
Pri odločanju po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Čeprav je v konkretnem primeru tožeča stranka uspela z revizijo v revizijskem postopku, mora toženim strankam po načelu uspeha povrniti vse pravdne stroške, ker je bila v ponovljenem postopku izdana pravnomočna zavrnilna sodba. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno toženim strankam priznalo priglašene stroške tudi za pravna sredstva, s katerimi niso uspele.
Stopničasta tožba je procesni institut, ki je bil uveden z novelo ZPP-E. Noveliran ZPP v 182.a členu določa, da tožeča stranka lahko uveljavlja dva zahtevka zoper isto toženo stranko tako, da si pridrži določitev drugega zahtevka ter navedbo dejstev in dokazov, na katere opira ta zahtevek, če je to odvisno od pridobitve dejstev ali dokazov, ki jih stranka zahteva s prvim zahtevkom. Glede na to, da je novela ZPP-E pričela veljati 14. 9. 2017, glede tega pravnega instituta še ni najti sodne prakse, iz komentarja uvodnih pojasnil k spremembam ZPP-E, gre razbrati, da je stopničasta tožba dopustna v primeru, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da ne more konkretizirano opredeliti zahtevka. Zato je bilo ključno vprašanje v obravnavanem postopku, ali je tožnik v takšno trditveno in dokazno stisko prišel.
zavrnjen ugovor zoper plačilni nalog - odlog plačila sodne takse - odlog plačila sodne takse do izdaje končne odločbe - končna odločba - pravnomočna odločba
Od izdaje končne sodbe se tožnica ne more več upirati izpolnitvi svoje taksne obveznosti, čeprav se je zoper sodbo pritožila. Plačilo sodne takse ji je bilo namreč odloženo do izdaje sodbe in ne do njene pravnomočnosti.
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
V primerih, ko je stanovanjska stavba razdeljena na posamezne dele, ki v naravi predstavljajo samostojne stanovanjske enote, v zemljiški knjigi pa so vpisani le solastniški idealni deleži posameznih dejanskih etažnih lastnikov na parceli, na kateri stavba stoji, je sodna praksa že večkrat izrekla, da je treba upoštevati dejansko stanje in posamezne solastnike obravnavati kot etažne lastnike.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00023998
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-1, 207, 207/2.
pripor - podaljšanje pripora - begosumnost - priporni razlog begosumnosti - ponavljanje pritožbenega očitka - obrazložitev sklepa o priporu
Če je že izpodbijani sklep po vsebini enak tistemu, s katerim je sodišče nazadnje odločilo o priporu, je to pač posledica dejstva, da se okoliščine v tem času niso v ničemer spremenile in zato sodišče tudi ni moglo povedati kaj novega. Pri vložitvi pritožbe pa je stvar drugačna, saj mora pritožnik, če hoče uspeti, v pritožbi povedati, katere so tiste nove okoliščine ali dejstva, ki terjajo drugačno odločitev od sprejete.