stiki otrok s starši - način izvrševanja stikov - otrokova korist - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Bolj pomembno od izhodišča, da naj otrokovi stiki starša tako v logističnem kot v finančnem smislu obremenjujejo enako, je izhodišče, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi.
V situaciji, ko ima predlagatelj (zaradi objektivnih okoliščin) stike z dečkoma le vsak drugi vikend in med počitnicami, med tednom pa zaradi oddaljenosti krajev bivanja pri skrbi za otroka ne more nasprotni udeleženki nikoli pomagati, je na njej vse breme skrbi za otroka: za njuno šolo, nego v času bolezni, prevoze k zdravnikom in na prostočasne dejavnosti ... Zaradi prevozov na stike in s stikov torej ne prihaja do kakšne neenakopravnosti med staršema - ne v objektivnem smislu ne v občutku otrok.
Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov.
Ugotovitvene terjatve in odločbe, ki o njih odločajo, so praviloma neizvršljive, saj njihova učinkovitost nastopi že s samo pravnomočnostjo odločbe. Zato zavarovalne začasne odredbe, ki zagotavljajo uspeh bodoče izvršbe za zavarovanje terjatev, ki niso dajatvene narave (praviloma), niso možne. Možne so izdaje takoimenovanih ureditvenih ali regulacijskih začasnih odredb, v zvezi s takšno pa mora predlagatelj zatrjevati in izkazati drugačne pogoje, med katerimi pa ni pogoja iz prve alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.
Ker je začasna odredba predmet neposredne izvršitve (ima učinek sklepa o izvršbi - 268. člen ZIZ), mora sklep sodišča v njenem izreku (zaradi uveljavljenega načela dispozitivnosti pa mora to vsebovati že predlog upnika za izdajo začasno odredbe) vsebovati vse, kar mora vsebovati sklep o izvršbi, v zvezi s tem pa tudi vse potrebne podatke za jasno opredelitev obveznosti tretjih, če je tem naloženo kakšno izvršitveno dejanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024133
OZ člen 168, 168/2, 179, 179/1, 943, 943/1. ZPP člen 154, 154/1.
pravična denarna odškodnina - zlom vretenca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - bodoče telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - starost oškodovanke ob nezgodi - sodna praksa - delno plačilo odškodnine - valorizacija odškodnine - premoženjska škoda - splošni pogoji zavarovanja AO plus - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - odškodninski zahtevek - pravdni stroški po uspehu
Splošni pogoji toženke izrecno določajo, da je zavarovalno kritje omejeno izključno na povrnitev nepremoženjske škode zavarovancu oziroma v primeru njegove smrti na povrnitev pogrebnih stroškov njegovim svojcem. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek iz naslova premoženjske škode.
Toženka (zavarovalnica) je prišla v zamudo z izplačilom odškodnine že po izteku 14-dnevnega roka od prejema obvestila iz 943. člena OZ, in ne šele po tem, ko je tožnici poslala poravnalno ponudbo.
nepremoženjska škoda - primerna denarna odškodnina - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odškodnina za bodoče telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Bodoče telesne bolečine se upoštevajo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine.
Zaskrbljenost, ki jo je oškodovanec trpel, potem ko so se posledice poškodbe ustalile in negotovosti glede rezultata zdravljenja ni bilo več, se ne upošteva v okviru odškodnine za strah, temveč je upoštevana v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.
gospodarski spor - pomanjkanje razlogov - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno pa pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v točkah 7. in 9. obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe ni moč preizkusiti, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in so si med seboj v nasprotju. Iz točke 7. obrazložitve ni jasno, ali sodišče sledi izpovedbi tožnika ali ji ne sledi. Tožnik je namreč izpovedal o navideznosti prenosa poslovnega deleža in o dogovoru o njegovi vrnitvi v firmo, sodišče prve stopnje pa je iz njegove izpovedbe zaključilo le, da pogodba ni bila navidezna in da je bila izvršena. V točki 9. obrazložitve je sodišče prve stopnje povzelo sporno pisno izjavo toženke in zaključilo, da le-ta nima nobenih pravnih učinkov. Pojasnilo o slednjem v sodbi ni vsebovano, temveč se je v nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje obširno ukvarjalo s toženkinim vodenjem firme po tožnikovem izstopu. V isti točki obrazložitve je nato povsem kontradiktorno verjelo, da je bil namen, da se tožnik po določenem času vrne v firmo kot družbenik (in ne le kot prokurist, kot je zatrjevala toženka), vendar pa po nadaljnji presoji sodišča prve stopnje tak ″dogovor″ ni iztožljiv, ker tožnik ni izkazal, da je šlo pri prenosu deleža za navidezno pogodbo. Gre za razloge, ki si deloma nasprotujejo in ki niso pojasnjeni v tolikšni meri, da bi bilo izpodbijano sodbo sploh mogoče preizkusiti. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, pa presoja (ne)navideznosti pogodbe niti ni bistvena za odločitev v konkretni zadevi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029019
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 323, 323/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vinjenost - vzrok za prometno nesrečo - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno izvedensko mnenje
Ugotovljena stopnja koncentracije alkohola v obdolženčevi krvi, ki je presegala z zakonom ugotovljeno, sama po sebi ni zadosten dokaz za krivdo obdolženca za obravnavano prometno nesrečo, temveč mora obstajati vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in prometno nesrečo. Sodišče mora namreč ugotoviti tudi tiste okoliščine, ki dajejo podlago ugotovitvi, da je bila vinjenost vzrok za katero od drugih kršitev predpisov o prometni varnosti, prek te pa tudi vzrok za nastanek prepovedane posledice. Zato je zlasti potrebno skrbno pretehtati vprašanje, ali bi v dani prometni situaciji lahko trezen voznik, če bi vozil tako, kot je v obravnavanem primeru pod vplivom alkohola vozil obdolženec, nesrečo preprečil.
Ni se mogoče strinjati s pritožbo, da tožeča stranka ne potrebuje zavarovanja, saj tudi terjatve take narave (ugotovitveni zahtevki) potrebujejo zavarovanje, saj je tudi pri teh potrebna "izvršitev" oziroma vpis v zemljiško knjigo na podlagi pravnomočne sodbe. Ohranja se obstoječe pravno stanje nepremičnine zato, da bo tožeča stranka v primeru, da s tožbo uspe, lahko po koncu sodnega postopka dosegla vknjižbo lastninske pravice v zemljiško knjigo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022906
ZPP člen 315. SPZ člen 70.
delitev solastnine - postopek delitve solastnine - sklep o delitvi solastnine - vmesni sklep - vmesna odločba
Ker predloga za delitev solastnih nepremičnin smiselno ni mogoče razčleniti na ˝temelj˝ in ˝višino˝, izdaja vmesne odločbe v delitvenem postopku ne pride v poštev. Cilj tega postopka je izdaja sklepa, s katerim sodišče solastno stvar razdeli. Način delitve ni odločitev po temelju, pač pa zakonska podlaga, po kateri sodišče odloči upoštevajoč vse okoliščine in kriterije.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025626
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 4/2, 13, 15. URS člen 3a. ZD člen 177, 177/2.
določitev pristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - mednarodni element - običajno bivališče - načelo primarnosti prava EU
Ker je na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin zapustnik v času smrti bival v Nemčiji, je za vodenje zapuščinskega postopka v skladu s 4. členom Uredbe (EU) št. 650/2012 pristojno sodišče, ali kakšen drug organ, v Nemčiji. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno (15. člen Uredbe).
pogodba o ugotovitvi obstoja dolga - dogovor dveh strank - pogodba sui generis - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - kavza pogodbe - ugovor ničnosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Ne drži pritožbeni očitek, da je pripoznava možna zgolj z aktivnim ravnanjem dolžnika, saj že OZ izrecno določa, da je možna tudi pripoznava s konkludentnim ravnanjem, kamor pa spada tudi dogovor o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti. Do tega pa je prišlo tudi v obravnavanem primeru, ko sta pravdni stranki, kot je prepričljivo ugotovilo sodišče prve stopnje, s sklenitvijo dogovora o zapiranju dolga, prolongirali zapadlost dolga.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00023918
URS člen 33. ZZK-1 člen 1, 1/1, 5, 26, 27, 28, 114, 115, 116, 117, 118, 134, 180, 181, 182, 183. ZEN člen 4, 4/1, 4/2, 15, 18, 114, 114/1, 114/2, 114/3.
nakup na javni dražbi - sklep o izročitvi nepremičnine - pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe - pravica do zasebne lastnine - zemljiškoknjižni vložek - delitev parcel - vpisi v zemljiško knjigo - plomba v zemljiški knjigi - poočitev delitve parcele - pomožni vpis - konstitutivni učinek - deklaratoren vpis - zemljiški kataster - informativni dokaz
Ni mogoče pritrditi argumentaciji, da je bil tožničin pravni interes izčrpan že z izdajo spornega sklepa o izročitvi, morebitno pomanjkljivost tega sklepa pa bi morala izpodbijati v izvršilnem postopku In 459/1998, v katerem je bil izdan. Problem glede tožničine nezmožnosti vpisa lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo se je pojavil šele po pravnomočnosti sklepa o izročitvi, naknadno pa je med tožnico (kot kupko) in tožencema (kot dolžnikoma oziroma aktualnima zemljiškoknjižnima lastnikoma nepremičnin) prišlo še do nestrinjanja o tem, katere oziroma koliko nepremičnin je bilo dejansko prodanih na javni dražbi. Ker omenjeni zaplet v izvršilnem postopku ni bil nikoli razrešen in tožnica še ni pridobila pravnega naslova za vpis svoje lastninske pravice na spornih nepremičninah v zemljiško knjigo, tožnici v tem postopku ni mogoče odreči pravnega varstva.
Glede učinkovanja poočitev gre poudariti, da določba 5. člena ZZK-1, ki določa začetek učinkovanja vpisov, izrecno velja le za vpis pravic in pravnih dejstev, torej le za glavne vpise (v teh primerih gre za konstitutivni (oblikovalni) učinek vpisov). Pri pomožnih vpisih, kakršna je poočitev, pa gre le za javno objavo podatkov (navadnih dejstev) oziroma zgolj za vpis zaradi evidence, ki nima neposrednega učinka na pravice in pravna razmerja. Gre torej le za deklaratorne vpise s publicitetnim učinkom, ki kot taki ne morejo veljati za nazaj, ampak le za naprej.
Ni mogoče pritrditi pritožbenemu očitku, da bi tožnica glede na izkazano razpolaganje z zgodovinskim izpiskom iz zemljiške knjige za eno od spornih prvotnih parcel že pred prvim narokom za glavno obravnavo lahko že prej specificirala način delitve parcel 1265/2 in 1265/6, kajti temeljna (izvorna) evidenca za podatke o zemljiščih (tudi glede parcelnih številk) je zemljiški kataster in ne zemljiška knjiga.
Dejstvo, da pridobljeni skenogram spisa GURS predstavlja informativni dokaz, ni moteče. Dopustitev takšnega dokaza je bila glede na okoliščine konkretnega primera pravilna, saj sta še celo sama toženca kot aktualna zemljiškoknjižna lastnika spornih nepremičnin v odgovoru na tožbo poudarila, da ni mogoče niti z domišljijo točno zaključiti, katera parcela je naslednica katere. Kadar gre za dejstva, ki so zunaj njenega zaznavnega področja, pravdni stranki ni mogoče nalagati pretiranega bremena pri substanciranju njenih trditev - v takih primerih mora biti uporaba informativnih dokazov dovoljena.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - varstvo med več posestniki - dotedanji način izvrševanja posesti - soposest - nedovoljene pritožbene novote
Za odločitev v sporu zaradi motenja posesti ni pravno odločilno, ali imajo tožniki možnost dovoza oziroma parkiranja svojih avtomobilov tudi drugje, to je ob desni strani hiše. Zato ni pomembno, da so si tožniki na desni strani hiše zgradili nadstrešek, s čimer naj bi si po navedbah tretje toženke onemogočili dovoz z vozili po svoji strani hiše.
Pravdni stranki sta z dogovorom z dne 3. 2. 2010 sklenili poravnavo z učinkom novacije (1050. člen OZ v zvezi s 323. in 324. členom OZ). Z njo sta sporazumno dokončno zaključili vsa svoja sporna razmerja iz gradbene pogodbe brez dodatnih terjatev iz tega naslova. Hkrati sta se na novo dogovorili o toženčevi obveznosti glede plačila slikopleskarskih del. Glede na zapis dogovora in njegovo vsebino je pravilna presoja sodišča, da so na ta način prejšnje obveznosti strank iz gradbene pogodbe prenehale in da so na podlagi pogodbe o poravnavi nastale zanju nove pravice in obveznosti. V določbah dogovora ni opore za pritožbeno zatrjevani zaključek v smeri dogovora tožnikove obveznosti za plačilo 11.943,00 EUR. Po ugotovitvi, da zapis dogovora take obveznosti ne vsebuje ter da toženec sočasnega ustnega dogovora o plačilu navedenega zneska niti ni zatrjeval (drugi odstavek 56. člena OZ), je sodišče sladno s prvim odstavkom 82. člena OZ pravilno uporabilo določbe pisnega dogovora tako, kot glasijo. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje njegovi oceni, da dogovora o plačilu 11.943,00 EUR ni bilo in je zato nasprotni tožbeni zahtevek pravilno zavrnjen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022949
OZ člen 131. ZPP člen 315.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - škoda - višina škode - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.
stvarna služnost - stvarna služnost hoje in vožnje - priposestvovanje - priposestvovanje stvarne služnosti - dobra vera - pravo priposestvovanje - nepravo priposestvovanje
Zgolj predhodno in dejansko izvrševanje služnosti, ne more voditi do zaključka, da je bila tožnica v dobri veri, da je pravico stvarne služnosti že dobila. Zgolj dejansko izvrševanje stvarne služnosti bi lahko vodilo do nepravega priposestvovanja, vendar pa se v obravnavanem primeru 20-letna doba ni iztekla.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine v višini izgubljenega dobička zaradi kršitve konkurenčne prepovedi, zavrnilo že iz razloga, ker tožnica nastanka škode kot enega od elementov odškodninske obveznosti ni dokazala. Sporna pogodba o posredovanju ni bila sklenjena iz razloga, ker je stranki sploh nista imeli namena skleniti.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - dolgovi zapustnika - sklep o napotitvi na pravdo - sporna dejstva med dediči - vsebina sklepa o dedovanju
Odločanje o zapustnikovih dolgovih s sklepom o dedovanju ni predvideno. Upniki svoje terjatve uveljavljajo v pravdnem postopku. Pritožnika zato ni treba napotiti na pravdo.
ZPP člen 111, 111/4, 286a.. ZDR-1 člen 209, 209/1.
plača - prekluzija navajanja - plačilo razlike plače - delo v tujini - napoteni delavec
V tožnikovem primeru je treba upoštevati minimalne standarde, ki veljajo v državi gostiteljici, v katero je delavec napoten na delo, če so za delavce ugodnejši.
Za ugotovitev uspeha strank v pravdi zadošča enostavna primerjava med obsegom zahtevanega in doseženega pravnega varstva. Niti natančna odmera vsakega posameznega izdatka, ki sta si jo obetali pravdni stranki od izpodbijanega sklepa, ne bi privedla do drugačne porazdelitve stroškovnega bremena, upoštevaje strukturo in višino dodatkov, ki sta pri obeh strankah v resnici približno enaki.
odločitev o pravdnih stroških - kriterij uspeha v pravdi - končni uspeh stranke v pravdi - uspeh stranke v postopku z revizijo - plačilo pravdnih stroškov
Pri odločanju po kriteriju uspeha je odločilno merilo končni uspeh v pravdi in ne uspešnost posameznih pravdnih dejanj. Čeprav je v konkretnem primeru tožeča stranka uspela z revizijo v revizijskem postopku, mora toženim strankam po načelu uspeha povrniti vse pravdne stroške, ker je bila v ponovljenem postopku izdana pravnomočna zavrnilna sodba. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno toženim strankam priznalo priglašene stroške tudi za pravna sredstva, s katerimi niso uspele.