OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024724
OZ člen 82, 174, 179, 299, 942. ZPP člen 216.
AO plus zavarovanje - nezgodno zavarovanje - odmera denarne odškodnine - nepremoženjska škoda - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - premoženjska škoda - tuja pomoč - prosti preudarek - nihajna poškodba vratu - nateg vratnih mišic - poškodba glave - udarnina glave - poškodba gležnja - dnevno nadomestilo - določila splošnih pogojev - razlaga določb splošnih pogojev - aktivno zdravljenje - izboljšanje zdravstvenega stanja - pričetek teka zakonskih zamudnih obresti od zneska odškodnine
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je tožniku za nepremoženjsko škodo prisodilo 4.700 EUR odškodnine.
Tožnik je potreboval eno uro pomoči na dan. O urni postavki pomoči je sodišče odločalo po prostem preudarku na podlagi 216. člena ZPP, ki glede na obstoječo sodno prakso znaša med 4 in 6 EUR.
Pri izračunu priznanih potnih stroškov se v skladu z novejšo sodno prakso priznava znesek 0,37 EUR in ne znesek 0,18 EUR za km.
Tožniku pripada izplačilo dnevnega nadomestila. Glede na pravilno tolmačenje 3. točke osmega odstavka 14. člena Splošnih pogojev, ki določajo, da aktivno zdravljenje pomeni vso terapijo, ki se izvaja kontinuirano in predstavlja postopke za dokumentirano izboljšanje zdravstvenega stanja po poškodbi, gre tožniku dnevno nadomestilo tudi za čas zdravljenja prilagoditvene motnje, ko je za ublažitev te motnje štiri mesece jemal zdravila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - GRADBENIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00022949
OZ člen 131. ZPP člen 315.
odškodninska odgovornost - premoženjska škoda - škoda - višina škode - vezanost na pravnomočno vmesno sodbo - obseg vezanosti na vmesno sodbo v odškodninskem sporu - odškodnina zaradi manjvrednosti nepremičnine
Razen gradnje objektov za šolstvo, inštitute, zdravstvo in varstvo, šport in rekreacijo ter določenih pomožnih objektov na območju tožnikove nepremičnine v skladu z veljavnimi prostorskimi akti niso bile dopustne gradnje novih stanovanjskih, poslovnih ali kakršnihkoli drugih tržno zanimivih objektov. Izven takšnih omejitev novogradnje pa so bile kot izjema dopustne rekonstrukcije in adaptacije obstoječih objektov in vzdrževalna dela, torej gradnje v zvezi z že zgrajenimi objekti. Tožniku je zaradi toženkinega protipravnega rušenja objekta nastala škoda zaradi manjvrednosti nepremičnine, in sicer v višini razlike med vrednostjo zemljišča brez objekta ter vrednostjo zemljišča z dotrajanim objektom in možnostjo dodatne izrabe nepremičnine, vezane na obstoječi objekt.
vrnitev darila v zapuščino - nujni delež - prikrajšanje nujnega deleža - obračunska vrednost zapuščine - pritožbene novote - nedovoljene novote v zapuščinskem postopku - solastninski delež - neizvršljivost izreka
V skladu z ustaljenim stališčem sodne prakse bi bila prekluzija navedb in dokaznih predlogov na prvem naroku v nasprotju z namenom zapuščinskega postopka, medtem ko je treba pri presoji novot v pritožbenem postopku razlikovati, ali gre za uveljavljanje pravice ali za navajanje dejstev. V prvem primeru je uporaba prvega odstavka 337. člena ZPP izključena, medtem ko v drugem primeru ovir zanjo ni.
stiki otrok s starši - način izvrševanja stikov - otrokova korist - stroški med izvrševanjem stikov z otrokom
Bolj pomembno od izhodišča, da naj otrokovi stiki starša tako v logističnem kot v finančnem smislu obremenjujejo enako, je izhodišče, da mora vse aspekte odločanja o otrokovih stikih prežemati načelo otrokove največje koristi.
V situaciji, ko ima predlagatelj (zaradi objektivnih okoliščin) stike z dečkoma le vsak drugi vikend in med počitnicami, med tednom pa zaradi oddaljenosti krajev bivanja pri skrbi za otroka ne more nasprotni udeleženki nikoli pomagati, je na njej vse breme skrbi za otroka: za njuno šolo, nego v času bolezni, prevoze k zdravnikom in na prostočasne dejavnosti ... Zaradi prevozov na stike in s stikov torej ne prihaja do kakšne neenakopravnosti med staršema - ne v objektivnem smislu ne v občutku otrok.
Pri urejanju stikov sodišču ni treba in tudi ne more določiti vsake podrobnosti in predvideti vsake življenjske situacije, ki bo utegnila vplivati na izvrševanje stikov.
pogodba o ugotovitvi obstoja dolga - dogovor dveh strank - pogodba sui generis - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - kavza pogodbe - ugovor ničnosti - določitev roka za izpolnitev obveznosti
Ne drži pritožbeni očitek, da je pripoznava možna zgolj z aktivnim ravnanjem dolžnika, saj že OZ izrecno določa, da je možna tudi pripoznava s konkludentnim ravnanjem, kamor pa spada tudi dogovor o določitvi novega roka za izpolnitev obveznosti. Do tega pa je prišlo tudi v obravnavanem primeru, ko sta pravdni stranki, kot je prepričljivo ugotovilo sodišče prve stopnje, s sklenitvijo dogovora o zapiranju dolga, prolongirali zapadlost dolga.
delitev solastnine - časovne meje pravnomočnosti - dejansko stanje ob zaključku glavne obravnave - pritožbena novota
Časovne meje pravnomočnosti opredeljuje trenutek zaključka glavne obravnave, in ne izdaja sodne odločbe. Sodišče prve stopnje je v zadevi pravilno odločilo na podlagi takšnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovilo ob zaključku glavne obravnave.
V prvem odstavku 8. člena ZDSS-1 je določena izbirna krajevna pristojnost za vložitev tožbe v primeru, ko je tožeča stranka delavec. Ta ima možnost vložiti tožbo na sodišču, ki je splošno krajevno pristojno za toženo stranko, poleg tega pa tudi na sodišče, na območju katerega se je delo opravljalo, se opravlja oziroma bi se moralo opravljati ter na sodišče, na območju katerega je bilo sklenjeno delovno razmerje. Izbirna pravica iz citiranega 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca, kar pomeni, da ima delavec možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti ali pri sodišču posebne pristojnosti.
DEDNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00025626
Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 4, 4/2, 13, 15. URS člen 3a. ZD člen 177, 177/2.
določitev pristojnosti - mednarodna pristojnost - pristojnost tujega sodišča - pristojnost slovenskega sodišča - dedovanje s čezmejnimi posledicami (čezmejno dedovanje) - mednarodni element - običajno bivališče - načelo primarnosti prava EU
Ker je na podlagi vseh ugotovljenih okoliščin zapustnik v času smrti bival v Nemčiji, je za vodenje zapuščinskega postopka v skladu s 4. členom Uredbe (EU) št. 650/2012 pristojno sodišče, ali kakšen drug organ, v Nemčiji. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko se je po uradni dolžnosti izreklo za nepristojno (15. člen Uredbe).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00024133
OZ člen 168, 168/2, 179, 179/1, 943, 943/1. ZPP člen 154, 154/1.
pravična denarna odškodnina - zlom vretenca - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina nepremoženjske škode - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - bodoče telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - starost oškodovanke ob nezgodi - sodna praksa - delno plačilo odškodnine - valorizacija odškodnine - premoženjska škoda - splošni pogoji zavarovanja AO plus - zakonske zamudne obresti od dosojene odškodnine - odškodninski zahtevek - pravdni stroški po uspehu
Splošni pogoji toženke izrecno določajo, da je zavarovalno kritje omejeno izključno na povrnitev nepremoženjske škode zavarovancu oziroma v primeru njegove smrti na povrnitev pogrebnih stroškov njegovim svojcem. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožničin zahtevek iz naslova premoženjske škode.
Toženka (zavarovalnica) je prišla v zamudo z izplačilom odškodnine že po izteku 14-dnevnega roka od prejema obvestila iz 943. člena OZ, in ne šele po tem, ko je tožnici poslala poravnalno ponudbo.
Redni stroški za kritje življenjskih potreb potomca (tudi po prenehanju zakonske obveznosti preživljanja), ki jih je kril zapustnik, se dediču po navedeni zakonski določbi ne vračunajo v dedni delež. Te stroške (in le v presežku) bi bilo mogoče upoštevati kot darilo samo v primeru, če bi ti izdatki presegali obseg realnih življenjskih potreb dediča.
Določbe 4. točke 126. člena ZD o dedni nevrednosti je treba razlagati restriktivno. Kot je pravilno pojasnilo že prvo sodišče, gre za ta razlog dedne nevrednosti le tedaj, ko pride zaradi opustitve potrebne pomoči do hudih posledic na življenju in zdravju zapustnika. Iz ugotovljenih dejstev sicer izhaja, da se je toženec daljše obdobje neprimerno obnašal do zapustnika (razne oblike nasilja in žalitev), vendar pa bi lahko to predstavljalo "samo" katerega od vzrokov za razdedinjenje iz 42. člena ZD, ne pa zakonskih znakov dedne nevrednosti iz 4. točke 126. člena ZD.
garancijska pogodba - glavni dolžnik - porok in plačnik - solidarno poroštvo - pogodbena obveznost - poroštvena izjava - zavarovanje terjatve - bianco menica - menična obveznost - menični ugovor - ugovori iz temeljnega posla - zastaranje terjatve - pretrganje zastaranja terjatve - oprostitev poroka zaradi upnikovega zavlačevanja - obličnost
Ni nujno, da se dospelost menice ujema z dnem zapadlosti terjatve, ki je podlaga za izdajo bianco menice. To je odvisno od prave volje pogodbenih strank.
Izdana menica ni bila indosirana in ni postala abstraktna, kavzalno je še vedno povezana s temeljnim poslom (s pogodbo o garanciji). V takem primeru so ugovori iz temeljnega posla dopustni (16. člen ZM in 233. člen OZ). Toženka je zaradi kavzalnosti menične obveznosti ohranila ugovore iz temeljnega posla.
Terjatev, za zavarovanje katere je bila menica izdana, je nastala 29. 10. 2013, ko je bila garancija unovčena. Od tega dne dalje bi tožnica od toženke kot solidarne porokinje lahko zahtevala plačilo, zato je zastaralni rok začel teči naslednjega dne (336. člen OZ). Ker terjatev izvira iz gospodarske pogodbe, zastaralni rok znaša tri leta (349. člen OZ). Če tek roka ne bi bil pretrgan, bi se iztekel 29. 10. 2016 in bi bila menica z dospelostjo 31. 3. 2017 unovčena po izteku zastaralnega roka.
OZ glede zahteve iz določbe 1026. člena na zahteva posebne obličnosti in je zahteva lahko podana tudi ustno. Ker zahteva v pisni obliki ni bila zatrjevana, sodišče prve stopnje dejstva, ali je bila zahteva dejansko podana, ni ugotavljalo.
gospodarski spor - pomanjkanje razlogov - nerazumljivi razlogi - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Vseeno pa pritožba pravilno izpostavlja, da je sodišče prve stopnje zagrešilo omenjeno bistveno kršitev določb pravdnega postopka v točkah 7. in 9. obrazložitve izpodbijane sodbe in sodbe ni moč preizkusiti, saj ni razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti nejasni in so si med seboj v nasprotju. Iz točke 7. obrazložitve ni jasno, ali sodišče sledi izpovedbi tožnika ali ji ne sledi. Tožnik je namreč izpovedal o navideznosti prenosa poslovnega deleža in o dogovoru o njegovi vrnitvi v firmo, sodišče prve stopnje pa je iz njegove izpovedbe zaključilo le, da pogodba ni bila navidezna in da je bila izvršena. V točki 9. obrazložitve je sodišče prve stopnje povzelo sporno pisno izjavo toženke in zaključilo, da le-ta nima nobenih pravnih učinkov. Pojasnilo o slednjem v sodbi ni vsebovano, temveč se je v nadaljevanju obrazložitve sodišče prve stopnje obširno ukvarjalo s toženkinim vodenjem firme po tožnikovem izstopu. V isti točki obrazložitve je nato povsem kontradiktorno verjelo, da je bil namen, da se tožnik po določenem času vrne v firmo kot družbenik (in ne le kot prokurist, kot je zatrjevala toženka), vendar pa po nadaljnji presoji sodišča prve stopnje tak ″dogovor″ ni iztožljiv, ker tožnik ni izkazal, da je šlo pri prenosu deleža za navidezno pogodbo. Gre za razloge, ki si deloma nasprotujejo in ki niso pojasnjeni v tolikšni meri, da bi bilo izpodbijano sodbo sploh mogoče preizkusiti. Kot je bilo že pojasnjeno zgoraj, pa presoja (ne)navideznosti pogodbe niti ni bistvena za odločitev v konkretni zadevi.
napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - neupravičena obogatitev - dolgovi zapustnika - sklep o napotitvi na pravdo - sporna dejstva med dediči - vsebina sklepa o dedovanju
Odločanje o zapustnikovih dolgovih s sklepom o dedovanju ni predvideno. Upniki svoje terjatve uveljavljajo v pravdnem postopku. Pritožnika zato ni treba napotiti na pravdo.
Iz določb pogodbe o zaposlitvi izhaja, da je negativna stimulacija sicer dopustna, vendar iz naslova delovne neuspešnosti, ne pa iz poslovne (ne)uspešnosti podjetja. Teh dveh institutov ni mogoče enačiti. V postopku pa ni bilo sporno, da je bil negativni obračun plače opravljen edino na podlagi poslovne uspešnosti tožene stranke, in ne na temelju delovne neuspešnosti.
prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - oblike oporoke - (ne)veljavnost oporoke - volja zapustnika - obličnost oporoke - lastnoročna oporoka - oporoka pred pričami - uveljavljanje dedne pravice
Zahtevki dednopravne narave se prvenstveno uveljavljajo v zapuščinskem postopku. Kdor trdi, da je oporočni dedič, mora že v zapuščinskem postopku podati trditve, na osnovi katerih je ugotovljivo, v kateri od z zakonom predvidenih vrst oporok je zapustnik izrazil svojo poslednjo voljo. Le če v zapuščinskem postopku poda tudi te trditve, se oporočnega dediča lahko napoti, da zatrjevano dokaže v pravdnem postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00022785
ZNP člen 37, 135, 138, 138/2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 354, 354/1.
ureditev meje - določitev meje na podlagi močnejše pravice - skica zamejničenja - elaborat ureditve meje - vročitev elaboratov - nezmožnost preizkusa odločbe - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do pritožbe
Sklep o določitvi meje je brez skice, ki bi morala biti njegov sestavni del, nejasen do te mere, da ga ni mogoče preizkusiti, stranki pa tak sklep ne omogoča vložitve vsebinske pritožbe. Brez skice namreč ni znano, kje se mejne točke sploh nahajajo. Skica sodno urejene meje in elaborat se sicer nahajata v spisu, kar pa ne zadostuje, saj udeležencem postopka ne eno ne drugo ni bilo nikoli vročeno.
ALTERNATIVNO REŠEVANJE SPOROV - BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00024317
ZBPP člen 30, 30/6, 41, 46, 46/3. ZPP člen 117, 157. Odvetniška tarifa (2015) člen 11. URS člen 22. ZMCGZ člen 12.
sodba na podlagi pripoznave - pripoznava tožbenega zahtevka - brezplačna pravna pomoč - potrebni in koristni stroški - alternativno reševanje sporov - mediacija - načelo prostovoljnosti
Kadar je stranki odobrena brezplačna pravna pomoč, je sodišče pri odločanju o pravdnih stroških vezano na odločbo pristojnega organa o dodelitvi Bpp. Zato je nedopustno dogovarjanje med odvetnikom in stranko, da v primeru, ko tožnica oceni, da bo v pravdi zmagala, priglasi celotne stroške, da bo odvetnik prejel 100% plačilo in ne le 50% (šesti odstavek 30. člena ZBPP).
Strankam gre povrnitev tistih stroškov, ki so racionalni in nujno potrebni za pravdo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00029019
ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11. KZ-1 člen 323, 323/1.
kaznivo dejanje povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vinjenost - vzrok za prometno nesrečo - nejasnost razlogov o odločilnih dejstvih - nepopolno izvedensko mnenje
Ugotovljena stopnja koncentracije alkohola v obdolženčevi krvi, ki je presegala z zakonom ugotovljeno, sama po sebi ni zadosten dokaz za krivdo obdolženca za obravnavano prometno nesrečo, temveč mora obstajati vzročna zveza med alkoholiziranostjo voznika in prometno nesrečo. Sodišče mora namreč ugotoviti tudi tiste okoliščine, ki dajejo podlago ugotovitvi, da je bila vinjenost vzrok za katero od drugih kršitev predpisov o prometni varnosti, prek te pa tudi vzrok za nastanek prepovedane posledice. Zato je zlasti potrebno skrbno pretehtati vprašanje, ali bi v dani prometni situaciji lahko trezen voznik, če bi vozil tako, kot je v obravnavanem primeru pod vplivom alkohola vozil obdolženec, nesrečo preprečil.
Za ugotovitev uspeha strank v pravdi zadošča enostavna primerjava med obsegom zahtevanega in doseženega pravnega varstva. Niti natančna odmera vsakega posameznega izdatka, ki sta si jo obetali pravdni stranki od izpodbijanega sklepa, ne bi privedla do drugačne porazdelitve stroškovnega bremena, upoštevaje strukturo in višino dodatkov, ki sta pri obeh strankah v resnici približno enaki.
nepremoženjska škoda - primerna denarna odškodnina - nepremoženjska škoda zaradi strahu - odškodnina za bodoče telesne bolečine - odškodnina za začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti
Bodoče telesne bolečine se upoštevajo pri odmeri odškodnine za telesne bolečine.
Zaskrbljenost, ki jo je oškodovanec trpel, potem ko so se posledice poškodbe ustalile in negotovosti glede rezultata zdravljenja ni bilo več, se ne upošteva v okviru odškodnine za strah, temveč je upoštevana v okviru duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti.