ZZVZZ člen 80.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (prečiščeno besedilo) (2003) člen 169, 170, 170/3.
osebni zdravnik
V sporni zadevi je nedvomno prišlo do porušenja medsebojnih odnosov, ki so bistveno vplivali na strokovno delo zdravnice. V tem primeru pa so izpolnjeni razlogi določeni v 2. točki 169. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja za zamenjavo osebnega zdravnika. Osebna zdravnica zaradi neprimernih ravnanj tožnika ne more več uspešno in odgovorno opravljati nalog izbrane osebne zdravnice.
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 209, 209/5.. ZPP člen 286.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - neupravičena uporaba tujega premoženja
Obravnavana kršitev obveznosti iz delovnega razmerja ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem odstavku 209. člena KZ-1, saj si je tožnik spornega dne v času opravljanja službe pri toženi stranki protipravno prilastil gorivo, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo, in sicer na način, da je iz merilnega avtomata na črpališču točil gorivo v rezervoar svojega osebnega avtomobila, ki ga uporablja za vožnjo in je tudi njegov lastnik.
pravica do izjave - pravica do sodelovanja v postopku - opredelitev do navedb strank - dokazna ocena - metodološki napotek - kršitev metodološkega napotka - pomanjkljiva dokazna ocena - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljiva sodba, ki je ni mogoče preizkusiti
Zaradi neupoštevanja pravočasno podane trditvene podlage je sodišče prve stopnje kršilo tožnikovo pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.
Sodišče prve stopnje je imelo glede dokazov obeh strank različne kriterije oziroma jih ni obravnavalo z enako skrbnostjo. S tem je storilo postopkovno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Neupoštevanje metodološkega napotka iz 8. člena ZPP, katerega posledica je pomanjkljiva oziroma površna dokazna ocena, pa je tudi preraslo v absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Pri presoji pravočasnega umika tožbe po izpolnitvi zahtevka je pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno potrebno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
kaznivo dejanje povzročitve splošne nevarnosti - izgon tujca iz države - resna grožnja za javni red ali javno varnost - osebne okoliščine - ponovitvena nevarnost
Stiki, ki jih obtoženec izvršuje s svojo hčerko v Sloveniji, se lahko izvršujejo tudi v drugi državi, verjetno sicer res nekoliko oteženo in ne tako pogosto, vendar bi na to obtoženec moral misliti pred izvršitvijo kaznivih dejanj.
Sodišče prve stopnje je ocenilo, da stopnja ogrožanja javnega reda ali javne koristi ni tolikšna, da bi bilo obtožencu potrebno izreči izgon tujca iz države. Pri tem zaključku se je sodišče prve stopnje oprlo predvsem na težo storjenih kaznivih dejanj. Takšnemu razlogovanju višje sodišče ne sledi. Prvi odstavek 48.a člena KZ-1 kot razlog resne grožnje za javni red ali javno varnost določa tudi in predvsem osebne okoliščine tujca, ki pa jih pritožnica pravilno in utemeljeno izpostavlja in so po presoji pritožbenega sodišča takšne, da narekujejo zaključek o nevarnosti ponavljanja kaznivih dejanj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00024165
ZIZ člen 13, 40, 40/5. ZMZPP člen 8, 12, 12/2. ABGB člen 1000, 1333. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
formalne predpostavke izvršbe - tuja sodna odločba kot izvršilni naslov - uporaba ZMZPP - lex posterior derogat legi priori - zastaranje terjatve - avstrijsko pravo - obvestilo o tujem pravu - pravica do izjave
Določilo ZIZ o formalnih pogojih za dovolitev izvršbe na podlagi tujega izvršilnega naslova predstavlja kasnejši zakon ter ob načelu lex posterior derogat legi priori pride v poštev uporaba tega in ne ZMZPP. Poleg tega je navedeno določilo, ki (ker) je vsebovano v izvršilnem zakonu, tudi specialnejše.
Za presojo zatrjevanega zastaranja terjatve je treba uporabiti avstrijsko pravo skladno z zakonom, sicer pa je navedeno utemeljeno tudi v naravi stvari in načelu stroge formalne legalitete.
Zamudne obresti so lahko zakonske ali pogodbeno dogovorjene. Za sklepanje, da gre za pogodbeno dogovorjeno obrestno mero, v spisu ni vseh relevantnih informacij. Res je sicer sodišče prve stopnje pridobilo obvestilo o tujem pravu, kjer je zakonska obrestna mera (za zamudne ali pogodbene obresti) določena kot 4%. Vendar pa je preuranjeno sklepati, da je torej obrestna mera 6% vsekakor lahko le pogodbeno dogovorjena. Sodišče prve stopnje namreč ni ugotovilo, kakšna je bila zakonska obrestna mera v času izdaje izvršilnega naslova.
Sodišče dolžniku ni vročilo listin pristojnega tujega organa o veljavnem pravu. Res sicer vsebina tujega prava ne predstavlja dejstev, vendar pa mora sodišče za zagotovitev pravice do izjave s podatki, ki jih pridobi na podlagi svojih poizvedb, seznaniti stranke in jim omogočiti, da se o njih izjasnijo.
Ob zgoraj izpostavljenih dejanskih ugotovitvah je evidentno, da toženec tožnici na podlagi izvedenih del ničesar ne dolguje oziroma da ji je izvedena dela celo občutno preplačal. Posledično je tožničin tožbeni zahtevek v celoti neutemeljen in ga je sodišče prve stopnje kot takšnega pravilno zavrnilo.
ZSV-UPB2 člen 100, 100/1, 100/3.. ZZZDR-UPB1 člen 124, 124/2.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2/1, 2/1-3, 6, 31.
institucionalno varstvo odraslih
Tožnika do upravičenke, ki je njegova mati, veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, saj tožnik v postopku ni dokazoval niti zatrjeval, da ni iz neupravičenih razlogov izpolnjevala preživninske obveznosti do njega. Na podlagi 124. člena ZZZDR se namreč preživninska obveznost otrok do staršev, za katero je v postopku ugotovljeno, da nimajo dovolj sredstev za preživljanje, domneva po samem zakonu, v kolikor se to pravno dejstvo ne oporeka zaradi okoliščin iz drugega odstavka 124. člena tega zakona, tj. zaradi neizpolnjevanja preživninskih obveznosti. Ker v konkretnem primeru dejanski stan iz drugega odstavka 124. člena ZZZDR ni izpolnjen, to pomeni, da je tožnik skladno s 3. točko prvega odstavka 2. člena Uredbe zavezanec za plačilo institucionalnega varstva svoje matere.
obseg stikov - stari starši - pravica do osebnih stikov z otrokom - pravice otroka - pravica otroka do izjave
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da otroka (vnuka predlagateljev) nista sposobna sama uresničevati svojih procesnih pravic in da so v predmetni zadevi pravice in koristi obeh otrok varovane že zato, ker sta predlagatelja v zvezi z udeležbo otrok v tem postopku kot nasprotnega udeleženca ozančila skrbnika otrok. Teh ugotovitev predlagatelja s pritožbo ne izpodbijata. Otroka sta imela možnosti biti slišana v tem postopku, saj sta bila zaradi zagotovitve svojih interesov dovolj vpletena v postopek odločanja o stikih s tem, ko je bil v postopku udeležen njun skrbnik, ki je uveljavljal in izpostavljal vse okoliščine, ki so otrokoma v korist.
ZObr člen 98c, 98c/2.. OZ člen 165, 246, 299.. ZPP člen 154, 154/1, 154/3. Uredba o plačah in drugih prejemkih pripadnikov Slovenske vojske pri izvajanju obveznosti, prevzetih v mednarodnih organizacijah oziroma z mednarodnimi pogodbami (2008) člen 6, 6/4.
V obravnavani zadevi je potrebno upoštevati 98.c člen ZObr, ki določa, da pripadniku za delo v mednarodni organizaciji pripada plača po osnovah in merilih, ki jih predpiše Vlada RS (glede osnove za odmero odškodnine), v drugem odstavku 98.c člena pa je še določeno, da se pripadniku plača obračuna po osnovah in dodatkih, kot če bi delal v povprečju 174 ur mesečno.
Sodišče prve stopnje je upoštevalo tudi ustaljeno sodno prakso in pravilno štelo, da je prišla tožena stranka v zamudo s plačilom ob tožnikovi vrnitvi z misije ter na tej podlagi tožniku prisodilo zamudne obresti od tega datuma dalje.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja
Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, tožnik ni dokazal, da je imelo njegovo delo po avtorski pogodbi za toženo stranko v spornem obdobju vse elemente delovnega razmerja po 4. členu ZDR-1, ki morajo biti podani kumulativno, saj je delovno razmerje razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00025733
URS člen 15, 15/3, 34, 35, 39. OZ člen 171, 178, 179. ZPP člen 2, 76, 77, 339, 339, 339/2, 339/2-11.
pravica do osebnega dostojanstva - pravica do varstva časti in dobrega imena - odškodninska odgovornost medijev - nedopusten poseg v čast in dobro ime - poseg v osebnostno pravico - protipraven poseg - pravica do svobode izražanja - pravica do svobode izražanja medijev - žaljive trditve - neresnične trditve - zloraba pravice - huda malomarnost - prispevek oškodovanca k nastanku škode - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna satisfakcija - objava sodbe ali popravka - pravična denarna odškodnina - odmera pravične denarne odškodnine - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - strah
Ker je toženka zlorabila pravico do svobode izražanja in dolžnosti obveščanja javnosti, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da je podana protipravnost ravnanja toženke, ki je ena od predpostavk odškodninskega delikta.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovitvi, da je tožnici zaradi ugotovljenega protipravnega ravnanja toženke nastala nepremoženjska škoda, pravilno presodilo, da je tožnica upravičena do satisfakcije. OZ za primer, ko pride do kršitve osebnostnih pravic, v 178. členu primeroma navaja oblike nedenarne satisfakcije za povzročeno nepremoženjsko škodo. Sodišče lahko izreče objavo sodbe oziroma popravka ali preklic izjave ali oškodovalcu odredi storiti kaj drugega, s čimer je mogoče doseči namen, ki se doseže z odškodnino (npr. da se oškodovancu opraviči). V 179. členu OZ je določena denarna satisfakcija (pravična denarna odškodnina), ki jo lahko sodišče v primeru kršitve osebnostnih pravic izreče sočasno z eno ali več oblikami nedenarne satisfakcije po 178. členu OZ. V konkretnem primeru je prišlo do večkratnih in javnih posegov toženke v tožničino čast in dobro ime, zato je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da bi bilo mogoče pri tožnici doseči del satisfakcije z objavo popravkov in opravičilom toženke. Kakšen del satisfakcije predstavljata objava popravkov in opravičilo sicer ni izrecno navedlo oziroma te oblike satisfakcije ni denarno ovrednotilo, vendar pa to kljub temu, da je tožnici dodatno prisodilo še denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi posega v osebnostne pravice, ni bilo potrebno. Pri določitvi satisfakcij(e) za nepremoženjsko škodo gre za vrednotenje (oceno) in ne matematični pristop. Sodišče glede na dejanske okoliščine primera oceni, katere sankcije in v kakšnem obsegu je primerno izreči oziroma s katerimi sankcijami je mogoče doseči popolno zadoščenje oškodovanca. Pri tem mora upoštevati, da izrečena(e) sankcija(e) ne gre(do) na roko težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (drugi odstavek 179. člena, ki se uporablja tudi za sankcije po 178. členu OZ).
stečajni postopek - prodaja nepremičnine - zavezujoče zbiranje ponudb - veljavnost ponudbe - predkupni upravičenec - uveljavitev predkupne pravice - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe s predkupnim upravičencem
Ustavno sodišče je v odločbi Up-1581/18-22 z dne 4. 4. 2019 navedlo, da je skupna prodaja celotnega kompleksa nepremičnin, ki zajema tudi dve nepremičnini (solastniška deleža), na katerih ima predkupni upravičenec zakonito predkupno pravico, posledica sprejetega načina prodaje v stečajnem postopku in ne posledica odločitve predkupnega upravičenca. Zato predkupni upravičenec v konkretnem primeru predkupno pravico lahko uveljavi le na način, da je s podpisom pogodbe pristal na smiselno enake pogoje, kot so veljali za izbranega ponudnika glede nakupa vseh nepremičnin skupaj.
Ker je bila ponudba izbranega ponudnika pravilna in upoštevna, je upravitelj postopal pravilno, ko je predkupnemu upravičencu poslal besedilo pogodbe s smiselno enako vsebino, kot jo ima pogodba, ki jo je poslal izbranemu ponudniku (druga točka tretjega odstavka 347. člena ZFPPIPP).
Postopek prodaje na podlagi zavezujočega zbiranja ponudb se od postopka prodaje na podlagi javne dražbe razlikuje v tem, da ponudnike, glede na to, da za ponujene cene drugih ponudnikov ne vedo, sili k temu, da ponudijo najvišje, še realne cene, ki so jih za nakup premoženja še pripravljeni plačati. Pri prodaji na javni dražbi se do takšne cene pride šele z draženjem. Ker sta postopka glede načina prodaje bistveno različna, o zatrjevani neenakosti v primeru, ko predkupni upravičenec uveljavi predkupno pravico, ni mogoče govoriti.
ZFPPIPP člen 18, 18-3, 78, 78/2, 78/2-2, 78/2-5, 81, 81/1, 122. ZGD-1 člen 505. OZ člen 5.
stečajni postopek nad pravno osebo - spletne strani za objave v postopkih zaradi insolventnosti - imenovanje v upniški odbor - ovire za imenovanje upnika v upniški odbor - ožje povezana oseba - načelo vestnosti in poštenja - obid prisilnih predpisov
Stečajni postopek nad dolžnikom je bil uveden 22. 4. 2009, začet pa 13. 8. 2009. Do takrat (od 27. 6. 2008) je bil A. A. dolžnikov družbenik in hkrati tudi eden od direktorjev. Iz sodnega registra za Š., ki je 6. 3. 2019 vložila zahtevo za vstop v upniški odbor, pa je razvidno, da je bil A. A. od 30. 11. 2006 do 13. 2. 2019 tudi direktor te družbe.
Edini lastnik poslovnega deleža v Š. je K. d. o. o., čigar edini lastnik poslovnega deleža je sin A. A. B. B. Zato drži presoja sodišča prve stopnje, da ima Š. d. o. o., ki zahteva članstvo v upniškem odboru stečajnega dolžnika, preko lastnika poslovnega deleža v K. d. o. o. B. B., v razmerju do A. A., položaj ožje povezane osebe.
ZDR-1 člen 8, 45, 47.. OZ člen 179.. ZPP člen 357a.
odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - osebnostne pravice - poseg v dostojanstvo - varovanje dostojanstva delavca pri delu - mobing
Sodišče v zaznamkih o tožničinem delu neutemeljeno ni videlo nič spornega. Tudi, če bi ti res predstavljali podlago za ocenjevanje tožnice, pa je pomembnejše to, da so bili zaznamki očitno narejeni le glede tožnice, ne tudi glede ostalih zaposlenih.
Tudi takšne okoliščine, ki same po sebi ter na prvi pogled niso očitno zavržne (in v običajnem kontekstu res lahko pomenijo normalne zaplete na delovnem mestu), so v pomoč pri ustvarjanju celotne slike v zvezi z zatrjevanim trpinčenjem.
Načeloma drži, kot navaja sodišče prve stopnje, da vsaka napaka delodajalca še ne vzpostavlja njegove odškodninske obveznosti, v kontekstu obravnavanja mobinga pa je navedeno izhodišče zrelativizirano. Ključno je zaznati nedopusten niz ponavljajočih se ravnanj zoper delavca, kar pa je sodišče prve stopnje spregledalo.
Prav tako sodišče prve stopnje neutemeljeno zmanjšuje pomen dejstva, da tožnica za sporno leto enostavno ni bila ocenjena. Ni pomembno, kar je navedlo sodišče prve stopnje, da tožnica v tem postopku ne more uveljavljati nepravilnosti glede tega po določbah ZSPJS. Pomembnejše je, kar je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, da bi tožena stranka tožnico morala oceniti po Uredbi o napredovanju javnih uslužbencev v plačne razrede tudi za čas, ko je bila ta napotena v tujino, pa tega ni storila. Kljub priporočilnemu pismu, ki ga je prejela, tožnice ni ocenila in jo je s tem ponovno postavila v manj ugoden položaj.
Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, je prišlo do pomote tožene stranke tudi pri napredovanju tožnice v plačilni razred. Ni odločilno dejstvo, ki ga je izpostavilo sodišče prve stopnje, da je tožena stranka to napako naknadno sanirala s poračunom plače za nazaj, ampak pomen te okoliščine v kontekstu trpinčenja.
Prav tako pritožbeno sodišče posebej izpostavlja okoliščino tožničinih številnih selitev iz ene v drugo pisarno. Tudi po tem je tožnica izstopala v primerjavi s sodelavci.
Premestitev tožnice sta v svojih mnenjih svetovala tudi dva zdravnika, nenazadnje pa je to predlagala tudi Komisija za ugotovitev okoliščin v zvezi z domnevnim trpinčenjem že v poročilu, pa temu tožena stranka ni sledila.
Kolektivna pogodba komunalnih dejavnosti (2015) člen 81, 81/5.. ZRSin člen 10.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - dodatek za delo v sindikatu
Tožena stranka ni dokazala, da je novo ustanovljeni sindikat reprezentativni sindikat, pa tudi ne, da je s toženo stranko sklenil kakršenkoli dogovor ali pogodbo o zagotavljanju pogojev za sindikalno delo, zato tožbeni zahtevek za plačilo dodatka za delo v sindikatu ni utemeljen.
ZZK-1 člen 88, 88/3, 196, 196/1.. ZIZ-UPB4 člen 24.. OZ-UPB1 člen 418.
zemljiška knjiga - upravičen interes - izdaja prepisa listine - prenos hipoteke med izvršilnim postopkom
Vsakdo, ki izkaže upravičen interes, ima pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče v primeru, če je bilo o vpisu že pravnomočno odločeno, izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oz. overjeni prepis listine vložen v zbirko listin. V primeru, da o vpisu še ni bilo odločeno, lahko vsak zahteva, da se mu izda prepis zemljiškoknjižnega predloga in listin, ki so mu priložene oz. listin na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati.
Izpis listin iz informatizirane zbirke listin mora izdati vsako zemljiškoknjižno sodišče, v primeru, če o vpisu še ni bilo odločeno, pa mora izpis listine izdati tudi vsak notar.
Tožnik ni upravičen do denarnega povračila namesto reintegracije. Po zadnji spremembi tožbe je zahteval priznanje obstoja delovnega razmerja le za čas pogodbenega sodelovanja med strankama, po tem datumu pa ne več. Ker niso izpolnjeni pogoji za priznanje denarnega povračila po 118. členu ZDR-1, je potrebno tožbeni zahtevek v tem delu zavrniti.
Čeprav je sodišče ugotovilo obstoj delovnega razmerja v času, ko so se izvajale civilne pogodbe, to ne pomeni, da bi moral tožnik toženi stranki kaj od tega, kar je prejel na podlagi teh poslov (glede katerih je nato sodišče ugotovilo (tudi) elemente delovnega razmerja ter tožniku priznalo pravice iz delovnega razmerja), vrniti. To velja tudi za sporni primer, ko je bilo plačilo po civilnih pogodbah celo višje kot plača, ki jo je tožniku priznalo sodišče za sporno obdobje.
S prvostopenjsko odločbo je bila po uradni dolžnosti odločba pravilno razveljavljena in ugotovljeno, da tožnik ni upravičen do varstvenega dodatka. Izračunan lastni dohodek v višini 817,22 EUR je presegel minimalni dohodek za varstveni dodatek v višini 484,97 EUR. Sodišče prve stopnje je zato tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb utemeljeno zavrnilo.