ZPP člen 458, 458/1, 458/5, 495. OZ člen 2, 282, 282/1, 311, 435, 435/1.
postopek v sporu majhne vrednosti - prodajna pogodba - načelo dispozitivnosti - vsebina obveznosti - izpolnitev - prenehanje obveznosti - drugi načini prenehanja obveznosti - pobot (kompenzacija) - predpravdni pobot
S prodajno pogodbo se prodajalec zavezuje, da bo stvar, ki jo prodaja, izročil kupcu tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico, kupec pa se zavezuje, da bo prodajalcu plačal kupnino (prvi odstavek 435. člena OZ). Temeljna obveznost kupca pri prodajni pogodbi je torej plačilo kupnine v denarju. Vendar pa se lahko stranki ob sklenitvi pogodbe skladno z načelom dispozitivnosti iz 2. člena OZ dogovorita tudi drugače. Tako je dopusten dogovor, da dolžnik svoje obveznosti, ki je izražena v denarju, ne bo izpolnil s plačilom denarnega zneska, temveč bo obveznost izpolnil z izročitvijo blaga, ali z opravo storitve v enaki vrednosti, oziroma da bo obveznost prenehala na drugačen način, na primer s kompenzacijo. Če stranki tak dogovor ob sklenitvi pogodbe skleneta, prodajalec od kupca ne more zahtevati plačila kupnine v denarju, razen izjemoma, npr. če bi bila takšna izpolnitev objektivno nemogoča. Izpolnitev obveznosti je namreč v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti; zato je niti dolžnik ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega (prvi odstavek 282. člena OZ).
sodna taksa - nov predlog za oprostitev plačila sodne takse - zmotna uporaba materialnega prava - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ker je sodišče v sklepih z dne 29. 5. 2018 in 25. 4. 2018 o oprostitvi plačila sodnih taks odločalo na podlagi drugačnih okoliščin kot jih navaja pritožnik v novem predlogu, ima pravni interes in lahko vloži nov predlog, saj okoliščine, ki jih navaja v predlogu z dne 5. 4. 2019, še niso bile predmet presoje pred sodiščem.
Tožena stranka je v predlogu za taksno oprostitev navajala, da ima le manjše prihodke, veliko odprtih terjatev, ne pričakuje večjih prilivov in je praktično brez unovčljivega premoženja ter da na računu nima zadostnih sredstev za plačilo sodne takse za pritožbeni postopek. Vendar slednje samo po sebi ne utemeljuje predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno pa iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da ima tožena stranka 9.821,30 EUR zalog, 10.241,65 kratkoročnih posojil in 21.515,18 EUR kratkoročnih poslovnih terjatev. Zato bi bila tožena stranka za utemeljitev predloga za taksno oprostitev dolžna v predlogu pojasniti, zakaj sodne takse brez ogrožanja svoje dejavnosti ne more poravnati z unovčenjem zalog ali kratkoročnih poslovnih terjatev. Ne zadošča namreč, da taksni zavezanec navede zgolj, da je premoženje neunovčljivo, kot je bilo to v konkretnem primeru, temveč mora to okoliščino tudi ustrezno utemeljiti in izkazati.
zavarovalna pogodba - zavarovanje odgovornosti članov organov vodenja in nadzora - poklicna odgovornost - razlaga pogodbe - jasna pogodbena določila - nejasna pogodbena določila - nejasna določila v posebnih primerih - načelo vestnosti in poštenja - sporna pogodbena določila - nično pogodbeno določilo - izključitev odgovornosti
Četudi bi bilo na podlagi trditev tožene stranke in povzetih izpovedb moč sklepati, da je bila krita le "upravljalska" odgovornost, izključena pa "strokovna", "poklicna", je bilo med strankama ob sklepanju pogodbe očitno kljub temu nejasno (oziroma sta si to razlagali vsaka po svoje), kaj so bili konkretni dogovorjeni zavarovani riziki, glede na to, da so zavarovane osebe (med njimi tožnik) po svoji funkciji v banki opravljale praktično izključno "upravljalsko", odločevalsko funkcijo, kar je tudi bistvo vodstvenih in vodilnih delavcev (kakor se glasi naslov police), četudi je bila ta tudi strokovna, saj je šlo za bančne posle (kreditiranje).
Nobenega razumnega razloga ni, da bi stranka ne imela možnosti uveljavljati svoj zavarovalni zahtevek znotraj istega roka, če pride do podaljšanja pod drugimi pogoji (kot v konkretnem primeru), kot v primeru, če do podaljšanja ne pride. Z drugačno razlago bi bilo dejansko zavarovanje izključeno oz. omejeno (pod novimi pogoji) za nazaj, kar pa ni dopustno.
Pritožnica utemeljeno opozarja na stališče Višjega sodišča v Mariboru v odločbi VSM I Cpg 149/2016 z dne 6. 5. 2016 (ki obravnava identični položaj), da pri nedenarnih zahtevkih pravni in ekonomski interes nista vedno enaka. Sodišče druge stopnje soglaša s stališčem iz te odločbe, da tožeča stranka v sedaj obravnavani pravdi do tožene stranke nima denarnega zahtevka, ampak ima tak (denarni) zahtevek do stečajnega dolžnika, pri čemer tudi v primeru uspeha z ugotovitveno tožbo ne ve, v kolikšnem znesku bo poplačana v stečajnem postopku. Tožba tožeče stranke (upnika) na ugotovitev, da terjatev drugega upnika (tožene stranke) v stečajnem postopku zoper stečajnega dolžnika ne obstoji, zato predstavlja uveljavljanje nedenarnega zahtevka. Ekonomski interes tožeče stranke v razmerju do tožene stranke se ne izkazuje v zahtevi po plačilu zneska iz tožbenega zahtevka, ampak v ugotovitvi, da v stečajnem postopku uveljavljena terjatev tožene stranke v razmerju do stečajnega dolžnika, ne obstoji, kar predstavlja njen pravni interes. Če bi se namreč ugotovilo, da terjatev tožene stranke do stečajnega dolžnika ne obstoji, bi (lahko) prišla tožeča stranka v stečajnem postopku do višjega poplačila svoje terjatve (kolikšno bo poplačilo, bo znano šele s sklepom o razdelitvi). V obravnavani zadevi torej tožeča stranka uveljavlja nedenarni in ne denarni zahtevek, kot je to v sklepu z dne 1. 2. 2019 zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje. Zatrjuje namreč, da terjatvi tožene stranke (146.062,91 EUR in 54.824,70 EUR) ne obstojita, kar pomeni, da zatrjuje neobstoj pravice. Omenjeni terjatvi, zajeti v tožbenem zahtevku, torej ne predstavljata med strankama tega postopka spornih zneskov, ampak je med njima sporna pravica tožene stranke do terjatve, ki jo je slednja prijavila v stečajnem postopku nad družbo A. d.o.o.
OZ člen 619, 633, 633/3. ZOdvT tarifna številka 39. ZPP člen 212.
pogodba o delu (podjemna pogodba) - napake opravljenega dela - trditveno in dokazno breme - stroški postopka - nagrada za posvet s stranko
Tožena stranka očita kršitve določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v povezavi z 229. členom ZPP. Na takšne očitane kršitve pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti. V okviru svojega pritožbenega trditvenega bremena mora pritožnica določno trditi, v čem naj bi opustitev uporabe katerega od procesnih pravil vplivala na pravilnost sodbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zgolj abstraktne trditve ne zadoščajo.
gospodarski spor majhne vrednosti - prevozna pogodba v cestnem prometu - izpolnitev obveznosti - trditveno in dokazno breme stranke
Predmet tega spora ni vprašanje utemeljeno ali neutemeljeno izdanih dobropisov tožeče stranke, pač pa vprašanje, ali je tožena stranka izpolnila svojo pogodbeno obveznost. Ker pritožnica ne zatrjuje, da je dobropise tožeča stranka izdala toženi v zvezi s prevozi, katerih plačilo zahteva v tej pravdi, se niti do pritožbenih navedb, povezanih z dobropisi, pritožbeno sodišče ne opredeljuje.
pravica do izjave - pravočasnost pritožbe - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - vpliv na zakonitost sklepa
Strinjati se je bilo z razmeroma podobnima pritožbenima obrazložitvama v zvezi s prvim izpodbojnim razlogom, po katerima se pritožnika, zato ker nista bila seznanjena z rezultati poizvedb pri Pošti Slovenije, o teh pred odločitvijo sodišča prve stopnje nista mogla izjaviti in tako na odločitev o pravočasnosti zagovornikove pritožbe vplivati. Gre za kršitev pravice do izjave iz 22. člena Ustave R Slovenije, ki po odločbi Ustavnega sodišča Up-500/15 z dne 20. 7. 2015 v postopku s pravnimi sredstvi ne more biti konvalidirana, po sodbi Vrhovnega sodišča I Ips 61339/2013 z dne 8. 3. 2018 pa za bistveno kršitev iz drugega odstavka 371. člena ZKP, pri kateri vpliva na zakonitost sklepa ni treba izkazati.
OZ-UPB1 člen 323, 324. ZPP-UPB3 člen 339, 339/2, 339/2-8,14.
novacija - substanciran dokazni predlog - kršitev pravice do izjave - zavrnitev dokaznega predloga
V situaciji, ko nasprotna stranka dogovor obrazloženo zanika, bi morala tožeča stranka navesti najmanj trditve o tem, kdaj in med katerimi osebami je do takega dogovora prišlo. Šele take navedbe bi navsezadnje omogočile nasprotni stranki ustrezno obrambo. Zgolj pavšalna navedba, da je bil sklenjen dogovor, ki iz listin ne izhaja, ne zadošča in bi zaslišanje priče res pomenilo prepovedan informativni dokaz, posebej še, ker gre za trditve o dogodku, ki je v spoznavni sferi tožeče stranke.
zavrnitev predloga za taksno oprostitev - trditvena podlaga - prekluzija - finančno, likvidnostno in premoženjsko stanje pravne osebe - javno objavljeni bilančni podatki - zaprt transakcijski račun
Tožena stranka je predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo utemeljevala le na dejstvu zaprtega transakcijskega računa. Vendar slednje samo po sebi ne utemeljuje predloga za taksno oprostitev oziroma odlog ali obročno plačilo sodne takse. Sodišče namreč pri odločanju o taksni oprostitvi ne upošteva le likvidnostnega stanja, temveč tudi premoženjsko in finančno stanje stranke. Kot zgoraj navedeno pa iz zadnjih javno objavljenih podatkov o poslovanju tožene stranke izhaja, da je tožena stranka poslovala pozitivno oziroma, da je njeno finančno in premoženjsko stanje dobro.
odločitev o pravdnih stroških - umik tožbe - načelo uspeha
Zgolj zato, ker tožnica tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi zahtevka, ni v celoti izgubila pravice do povračila stroškov, ki so povezani z izpolnitvijo. Pomembno je, da v času od izpolnitve do umika tožbe toženi stranki zaradi pasivnosti niso nastali posebni stroški, do katerih bi bila upravičena po 156. členu ZPP.
ZPP člen 105a, 105a/1, 105a/3, 141, 141/4, 142, 142/1.
neplačilo sodne takse - fikcija umika pritožbe - domneva umika pritožbe - rok za plačilo sodne takse - vročanje - nepravilna vročitev - osebna vročitev - neosebna vročitev - pritožba - plačilni nalog - nalog za plačilo sodne takse - predlog za taksno oprostitev - sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Ker plačilni nalog za vloženo pritožbo, sklep o predlogu za taksno oprostitev ter sklep višjega sodišča, ki je odločalo o vloženem pravnem sredstvu zoper sklep o predlogu za oprostitev, pomenijo celoto, bi sodišče prve stopnje moralo tudi za vročitev sklepa pritožbenega sodišča uporabiti prvi odstavek 142. člena ZPP in ga stranki vročiti osebno.
ZIZ člen 273, 273/1. ZPP člen 180, 180/1. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 24, 24/2, 24/35.
zahtevek - določen zahtevek - določnost zahtevka - predlog za izdajo začasne odredbe - nedenarna terjatev
ZIZ nima posebnih določb o tem, kakšen mora biti zahtevek. Smiselno je zato treba uporabiti prvi odstavek 180. člena ZPP. Zahtevek mora torej biti določen, ker to izrecno nalaga prej navedena določba ZPP. Takšen pa je zahtevek le, če se z njim prepovedujejo opredeljena ravnanja, za katera ni potrebno v primeru kršitve šele naknadno posebej presojati, ali so sploh bila prepovedana.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00024951
ZP-1 člen 202d, 202d/4. ZP-1J Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (2016) člen 33.
odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja - potek roka - dovoljenost predloga za odložitev - preizkusna doba - procesna predpostavka - zavrženje predloga
Okoliščina, da sta od izteka preizkusne dobe po zadnjem sklepu o odložitvi izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja potekli vsaj 2 leti, po mnenju pritožbenega sodišča predstavlja procesno predpostavko za vsebinsko odločanje o predlogu za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Ta procesna predpostavka pa mora biti izpolnjena že v trenutku vložitve predloga oz. najkasneje ob izteku roka za vložitev predloga (če je storilec predlog vložil prej). Razlaga, za kakršno se zavzema storilec, ko bi sodišče izpolnjevanje te procesne predpostavke presojalo po stanju v času odločanja o predlogu, bi omogočala neenako obravnavanje storilcev glede na različne okoliščine, na katere bi lahko vplival bodisi storilec, bodisi sodišče.
Tožnik od 1. 1. 2018 dalje delo kot samostojni podjetnik opravlja za drugo televizijo. Ne sicer v delovnem razmerju pri drugem delodajalcu, pač pa na podlagi samozaposlitve. To predstavlja pomembno okoliščino za določitev datuma prenehanja pogodbe o zaposlitvi na podlagi sodne razveze po 118. členu ZDR-1. Zato tožniku po 1. 1. 2018 ni mogoče priznati še delovnega razmerja pri toženi stranki in ostalih pravic.
Zaradi učinka litispendence ni dopustno uveljavljati procesnega pobotnega ugovora potem, ko je že tekla pravda glede iste terjatve po nasprotni tožbi pred istim sodiščem.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00028267
ZIZ-UPB2 člen 24, 55, 55/1, 221, 221/1.. ZPP-UPB3 člen 190.. SPZ člen 37, 92, 100.
prehod terjatve - javna listina - sprememba upnika - izvršba za izpraznitev in izročitev nepremičnine - izročitev nepremičnine v posest - nemožnost izpolnitve - relevančna teorija
Ker je bil prenos lastninske pravice na spornih nepremičninah do deleža 1/2 na upnika izveden po izdaji izvršilnega naslova (20. 5. 2016), je upnik prehod terjatve iz izvršilnega naslova nanj v tem delu pravilno izkazoval s sklepom o izročitvi St 1301/2012 z dne 17. 1. 2017, ki predstavlja javno in s tem kvalificirano listino po 24. členu ZIZ. Lastninska pravica do deleža 2/2 na spornih nepremičninah pa je na upnika prešla že v času teka pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kopru I Pg 145/2014 in pred izdajo izvršilnega naslova. V tem primeru pa o prehodu terjatve po 24. členu ZIZ ni mogoče govoriti, temveč je upravičenost upnikovega predloga za izvršbo potrebno presojati z upoštevanjem subjektivnih mej pravnomočnosti izvršilnega naslova glede na določbo 190. člena ZPP.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega varstva in zdravljenja v zdravstvenem zavodu - ustavitev izvrševanja varnostnega ukrepa - pogoji za izrek varnostnega ukrepa - opustitev psihiatričnega zdravljenja
Samo samovoljna opustitev psihiatričnega zdravljenja na prostosti ne zadošča, da se lahko ukrep spremeni v obvezno psihiatrično zdravljenje in varstvo v zdravstvenem zavodu. Izkazana mora biti verjetnost, da bi zaradi opustitve zdravljenja obdolženka lahko storila kakšno kataloško kaznivo dejanje iz prvega odstavka 70.a člena KZ-1.
nedovoljena pritožba - delno odvzeta poslovna sposobnost - procesna sposobnost
Oškodovanec kot tožilec je pritožbo vložil po delnem odvzemu poslovne sposobnosti, ko za to dejanje ni imel več procesne sposobnosti, zato je njegova pritožba nedovoljena.