Tožniku so bila iz naslova izredne pomoči v obliki mesečnega temeljnega dohodka izplačana sredstva ter mu je FURS z izpodbijano odločbo naložil, naj ta sredstva vrne. Ker je FURS sporno odločitev sprejel izključno na podlagi izjave tožnika, da želi prejeto pomoč vrniti, ni pa pri odločanju ugotavljal pogojev za vračilo prejete denarne pomoči, ki so določeni v drugem odstavku 37. člena ZIUZEOP, materialno pravo v postopku ni bilo pravilno uporabljeno, v posledici česar tudi dejansko stanje, ki je pomembno za odločitev v zadevi, ni bilo ugotovljeno.
ZFU člen 37, 37/1. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8.
prepoved opravljanja dejavnosti - spletna prodaja - spletna stran - zapečatenje - omejitev dostopa do spletnih strani - kršitev zakona
Finančni organ je tožniku z odločbo z dne 17. 6. 2020 prepovedal opravljanje dejavnosti in mu zapečatil poslovne prostore na naslovu A., ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Odločba je dokončna. Navedeno pomeni, da ima uradna oseba pooblastilo, da lahko zapečati tudi spletne strani, ki jih tožnik uporablja pri opravljanju dejavnosti, ob izpolnjenem pogoju, če je to nujno potrebno zaradi preprečitve nadaljnje kršitve zakona ali drugega predpisa, katerega izvajanje nadzoruje finančna uprava (8. člen Pravilnika o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije).
ZFU člen 37, 37/1. Pravilnik o načinu izvrševanja pooblastil uradnih oseb Finančne uprave Republike Slovenije in označitvi službenih vozil Finančne uprave Republike Slovenije (2015) člen 8. ZDavPR člen 6, 6/2.
prepoved opravljanja dejavnosti - spletna stran - omejitev dostopa do spletnih strani - zapečatenje - spletna prodaja - odprava nepravilnosti - kršitev zakona
Tožniku je že bil izrečen ukrep prepovedi opravljanja dejavnosti, ki pa ga je kršil, zato mu je bil 18. 6. 2020 izrečen ukrep zapečatenja spletnih strani, ki jih je uporabljal za opravljanje dejavnosti. Ker tudi tega ukrepa tožnik ni spoštoval in je opravljanje dejavnosti prenesel na nove spletne strani, mu je finančni organ z izpodbijano odločbo izrekel ukrep zapečatenja tudi teh novih spletnih strani. Ker je tožnik kontinuirano kršil zakone (ZDavPr, ZDDV-1, ZDavP-2 in ZDDPO-2), saj računov za spletno prodajo blaga še vedno ni izdajal v svojem imenu in jih ni davčno potrjeval, v svojih poslovnih knjigah ne izkazuje poslovnih dogodkov v zvezi s spletno prodajo in ne plačuje davčnih obveznosti iz tega naslova, nima odprtega TRR in finančni upravi ni sporočil podatkov o številu in lokaciji poslovnih prostor in še naprej opravlja dejavnost preko novih spletnih strani, je bilo nujno potrebno zapečatiti tudi nove spletne strani, preko katerih tožnik opravlja dejavnost.
dohodek iz dejavnosti - akontacija dohodnine - davčna olajšava - zaposlovanje novih delavcev - pogodba za določen čas
Iz jezikovno jasne določbe drugega odstavka 61.a člena ZDR-1 izhaja drugačen namen zakonodajalca, in sicer da se z davčno olajšavo spodbuja zaposlovanje za nedoločen čas in bi torej tožniku olajšava pripadala zgolj v primeru, če bi že prvo pogodbo o zaposlitvi tudi formalno sklenil za nedoločen čas
upravni spor - tožnik v tujini - nepopolna tožba - pooblaščenec za sprejem pisanj - zavrženje tožbe
Rok za imenovanje pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji se je iztekel 14. 4. 2023. Tožeča stranka do tega dne pooblaščenca za sprejemanje pisanj v Republiki Sloveniji ni imenovala. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
mednarodna zaščita - ustavitev postopka - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva o umiku prošnje
Na tožniku je breme, da dokaže, da je bila samovoljna zapustitev azilnega doma, v katerega se ni vrnil v treh dneh od samovoljne zapustitve, posledica okoliščin, na katere ni mogel vplivati.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlog
Četudi bi tožnik izkazal, da se v izvorni državni ni mogel dolgoročno preživljati zaradi slabih ekonomskih razmer, takšna škoda ne bi zadostovala za obstoj resne škode, saj ta ne sme biti posledica splošnega pomanjkanja v izvorni državi, ampak jo mora povzročiti tretja oseba.
ZMZ-1 člen 51, 51/1, 51/1-4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - pravica do izjave
Tožena stranka je s tem, ko tožeči stranki ni omogočila izjave v zvezi z dokumenti, kršila ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave in načelo zaslišanja stranke iz 9. člena ZUP, s čimer je podana tudi absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka.
Tožnica ni nasprotovala toženkinemu odgovoru na tožbo, da teh navedb tožnica v upravnem postopku ni podala in, da gre za nove navedbe tožnice, prvič podane v upravnem sporu. Sodišče zato tožničinih navedb, ki so nove in jih ni navedla v upravnem postopku, torej, da iz podatkov v zadevah Z 11/2022 in Z 12/2022 izhaja, da se je tožnica odselila zaradi nevzdržnih razmer iz skupne hiše, da postopek v zvezi z ugotovitvijo in delitvijo skupnega premoženja še ni zaključen in tožnica navedenih nepremičnin ne more uživati, jih uporabljati, koristiti, kar naj bi vplivalo na drugačno presojo vrednosti tožničinega premoženja, na podlagi 52 člena ZUS-1 ni upoštevalo.
mednarodna zaščita - zavrnitev prošnje - ponovna prošnja - verodostojnost prosilca - trditveno in dokazno breme - status begunca - status subsidiarne zaščite - ekonomski razlog - resna škoda - nerelevantna dejstva
Tožnikovih skopih in presplošnih izjav glede preganjanja v izvorni državi ni mogoče šteti kot verodostojnih.
Očitno je, da je tožnik izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave. V postopku ni zatrjeval, da bi imel utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti določeni rasi ali etnični skupini, določeni veroizpovedi, narodni pripadnosti, pripadnosti posebni družbeni skupini ali političnemu prepričanju.
Zmanjšanje ekonomskih pravic zaradi slabše ekonomske razvitosti prosilčeve izvorne države, v primerjavi z (ekonomskimi) pravicami, ki jih je užival v državi, kjer je zaprosil za mednarodno zaščito, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - tožba v upravnem sporu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Iz vročilnice, ki se nahaja v upravnem spisu, je razvidno, da je bila izpodbijana odločba tožniku vročena 20. 2. 2023. Tridesetdnevni zakonski rok za vložitev tožbe se je tako iztekel 22. 3. 2023. Tožnik je tožbo vložil šele 25. 3. 2023, saj jo je tega dne poslal sodišču s priporočeno poštno pošiljko. To pomeni, da je tožba vložena prepozno.
Stanovanji ni mogoče šteti za neprimerni iz razloga, ker imata samo en prostor, saj je iz 10. člena SZ-1 razvidno, da v primeru garsonjere, za kar v konkretnem primeru gre, ni treba, da sta spalni in bivalni del ločena.
Ostale tožničine navedbe so ostale zgolj na pavšalni ravni, zaradi česar jih sodišče ni moglo neupoštevati pri presoji, ali ponujeni stanovanji ustrezata tožničinim stanovanjskim potrebam.
davek na dodano vrednost (DDV) - vračilo davka - kraj opravljanja storitev - načelo sedeža izvajalca storitev
Če tuj zavezanec za DDV v Sloveniji opravi storitve s področij, navedenih v 29. členu ZDDV-1, kjer je določena vstopnina ali drugačno plačilo, ki posamezniku podeli pravico do dostopa do prireditve/tečaja, je kraj obdavčitve teh storitev v Sloveniji. To pa v povezavi s 74. členom ZDDV-1 pomeni, da tak tuj davčni zavezanec ne izpolnjuje negativnega pogoja iz prvega odstavka 74. člena ZDDV-1.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - dejanska možnost priklopa na komunalno infrastrukturo
(Še) nepridobljena pravica do uporabe tujega zemljišča zaradi izvedbe priključka, za katerega v dejanskem pogledu ni ovir, ne vpliva na odmero NUSZ. Odmera NUSZ za nezazidano stavbno zemljišče je upravičena že, če ima zemljišče dejansko možnost priklopa oziroma dostopa do javnega komunalnega omrežja oziroma infrastrukture, četudi priklop na navedena omrežja ni izveden.
ukrep inšpektorja - padavinska odpadna voda - odvajanje komunalnih odpadnih voda
Iz ZVO-1, ZGJS ter Odlokov ne izhaja prepoved odvajanja padavinske vode v kanalizacijo. Tožnik je ves čas postopka poudarjal, da ni tehnično izvedljivega drugačnega sistema kot je obstoječ, prav tako pa, da takšen kanalizacijski sistem namreč obstaja ves čas, torej od priključitve naprej in se tekom let ni spreminjal.
Ker se toženka ni ukvarjala z ugovorom tožnika o tehnični izvedljivosti odvajanja padavinske vode glede na obstoječe stanje, dejansko stanje v zadevi ni bilo pravilno ugotovljeno.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba
Glede na tožnikove izjave ni mogoče zaključiti, da obstajajo sistemske pomanjkljivosti v zvezi s postopkom priznanja mednarodne zaščite in pogoji za sprejem prosilcev v Republiki Hrvaški ter da bo tožnik vrnjen na Hrvaško v postopku mednarodne zaščite na podlagi Dublinske uredbe in ne bo ponovno obravnavan v policijskem postopku. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da ima Republika Hrvaška v celoti uveljavljen sistem mednarodne zaščite in da imajo prosilci podobne pravice kot prosilci v Republiki Sloveniji ter da zato vrnitev v to državo ne more biti sporna. Prav tako je bilo pravilno ugotovljeno, da iz odgovora Oddelka za dublinske postopke hrvaškega notranjega ministrstva izhaja, da bo tožnikova prošnja obravnavana v razumnem roku in da bo nastanjen v azilnem domu, ki ustreza standardom Evropske unije. Po mnenju sodišča ni razlogov za dvom v verodostojnost tega zagotovila.
Ravnanja hrvaške policije v času, ko tožnik še ni imel statusa prosilca za azil, le-ta sam po sebi ne more utemeljevati domneve o obstoju sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev, ki bi lahko vplivale na drugačno presojo dopustnosti njegove predaje Hrvaški z vidika varstva pravic iz 4. člena Listine EU. Ob okoliščinah, ko ni relevantnih poročil pristojnih evropskih organov, je tožena stranka lahko izključila obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v Republiki Hrvaški, zaradi česar ji ni bilo treba pridobiti posebnih zagotovil, da do kršitve pravic ne bo prišlo.
Dokazni predlog zaslišanja prič, ki ga je tožnica predlagala v dokaz svojim trditvam v postopku, ni bil izveden in ne zavrnitev obrazložena, kar pomeni, da stranki ni bila dana možnost, da se v celoti izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
ukrep gradbenega inšpektorja - obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - začetek teka roka za obnovo postopka - seznanitev
Ustrezna razlaga pete točke prvega odstavka 263. člena ZUP je, da je v vsaki konkretni zadevi treba ugotoviti, ali je s tem, ko je predlagatelj izvedel za izdajo odločbe, lahko razbral tudi, ali se vsebina te odločbe nanaša na njegov pravni interes. Besedilo „izvedel za izdajo odločbe“, torej ne vsebuje le vedenja o tem, da je bila odločba izdana, pač pa tudi, da je stranka seznanjena z vsebino, ki jo lahko poveže s svojim pravnim interesom.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - sistemske pomanjkljivosti - predaja Republiki Hrvaški - začasna odredba
Tožniki so tisti, ki morajo navesti dejstva in okoliščine, ki utemeljujejo obstoj sistemskih pomanjkljivosti v Republiki Hrvaški.
Toženka ne prereka navedb tožnikov, da se nahajajo v Republiki Sloveniji skupaj z osemnajstletno hčerko in enaindvajsetletno hčerko ter njenim trimesečnim sinom, da bi z ločitvijo od družine utrpeli hudo škodo in bi da bi jim bila v primeru ločitve kršena temeljna človekova pravica do družinskega življenja iz 8. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah in ne prereka, da bo z izdano začasno odredbo zagotovljeno učinkovito pravno sredstvo v izogib kršitve 13. člena Konvencije. Ker teh navedb toženka ne prereka, jih sodišče na podlagi 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, šteje za priznane. Po presoji sodišča je s temi navedbami težko popravljiva škoda v smislu določbe 32. člena ZUS-1 izkazana in je zato sodišče zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.