ZUP člen 87, 97, 97/4, 169. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-2.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe - fikcija vročitve
Zakonsko besedilo četrtega odstavka 87. člena ZUP oziroma besedna zveza "z dnem preteka tega roka" kaže na to, da se v primeru neuspelega osebnega vročanja in naslovnikove opustitve, da sam dvigne dokument, šteje, da mu je bil ta vročen na dan, ko se je iztekel rok za njegov prevzem, to je petnajsti dan.
gozd - soglasje za ograditev gozda - pogoji - dostop do nepremičnine
Vse metode razlage: jezikovna, logična, sistematična, zgodovinska in namenska (funkcionalna ali teleološka) vodijo do istega sklepa. Zakon dovoljuje ograditev dela gozda le iz točno določenih razlogov in pod točno določenimi pogoji. Z drugimi besedami, ZG v prvem in tretjem odstavku 24. člena zajema vse primere, torej izčrpno našteje kdaj (in ob katerih predpostavkah) se lahko ogradi del gozda.
Sodišče je zato prepričano, da se gozd lahko ogradi le in zgolj pod pogoji prvega ali tretjega odstavka 24. člena ZG. Pravila za ograditev gozda so odsev omejitve lastninske pravice na gozdovih za zagotavljanja javnega interesa ter ekološke, socialne in gospodarske funkcije gozda. Lastnik gozda je dolžan dopustiti prost dostop do svojega gozda (druga alineja prvega odstavka 5. člena ZG).
ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2, 135. ZIN člen 5, 128.
inšpekcijski postopek - sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka - stranski udeleženec - pravni interes - zavrženje pritožbe
Inšpektor je s procesnim sklepom ustavil inšpekcijski postopek, ker je ocenil, da ni javnega interesa za njegovo vodenje oziroma nadaljevanje. S tem ni bilo odločeno o zahtevi (ali interesu) stranke (zavezanca) ali stranskega udeleženca, zato tudi tožnica kot stranska udeleženka z odločitvijo inšpektorja o ustavitvi postopka ne more biti prizadeta v svojem pravnem položaju. Z uveljavljanjem pravnih sredstev zoper sklep o ustavitvi postopka bi lahko zgolj postavljala trditve, da je nadaljevanje inšpekcijskega postopka (v nasprotju s presojo pristojnega inšpektorja) utemeljeno v javnem interesu, javnega interesa pa stranska udeleženka v postopku ni legitimirana uveljavljati in varovati. Inšpekcijskega postopka samo zaradi zasebnega interesa pa ni mogoče ne začeti in ne voditi, ali pa je ob zasebnem interesu podan tudi javni interes, pa je v presoji inšpektorja.
ZDDV-1 člen 63, 67, 77a. ZDavP-2 člen 74, 74/4, 111, 111/2. ZDDPO-2 člen 74, 74-7. ZDoh-2 člen 105, 105/3, 105/3-11.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - davek od dohodka iz kapitala - odbitek vstopnega DDV - najem - oddaja v najem - dolgoročna finančna naložba - prikrito izplačilo dobička - pogodba o kratkoročnem posojilu - odvetniške storitve - obrazložitev odločbe - obdavčljiva dejavnost - oproščena dejavnost - drugi dohodek
Ostaja sporno vprašanje, ali je za odločitev relevantno, kakšen je bil tožnikov namen opravljanja dejavnosti ob pridobitvi nepremičnine oziroma ali gre za povezan enoten in nedeljiv posel, kot menita davčni organ in toženka, ali pa gre pri spornih odvetniških storitvah za nepovezan samostojen posel, kot zatrjuje tožnik. Sodišče razlogov izpodbijane odločbe glede nosilnega razloga, tj. neposredne povezanosti zaračunanih odvetniških storitev z namenom nakupa oziroma uporabe nepremičnine za neobdavčljivo dejavnost, kot enotnega posla nakupa nepremičnine in izdanih računov za odvetniške storitve, ne more preizkusiti.
ZVDZ člen 39, 64, 81, 81/2, 88, 88/2, 88/3. ZEVP-2 člen 22, 34, 34/1, 34/1-5, 36.
lokalne volitve - volitve župana - varstvo volilne pravice - pritožba - nepravilnosti v volilnem postopku - vpliv na izid volitev - ugovor nepravilnosti pri delu volilnega odbora
Sodišče ugotavlja, da so od zatrjevanih nepravilnosti izkazane nepravilnosti pri glasovanju po pošti (kar je ugotovila tudi OVK, ki je odločala o pritožnikovem ugovoru) ter pri predčasnem glasovanju, in sicer glede pravilnosti prevzema in vrnitve volilnega gradiva, sestave zapisnika in doslednega označevanja vseh volivcev, ki so pristopili h glasovanju, vendar je sodišče presodilo, da te napake niso bile take, da bi lahko vplivale na volilni izid v drugem krogu volitev župana, oziroma da bi z vidika povprečno razumnega volivca vplivale na poštenost volitev ter enake možnosti obeh kandidatov.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - obračun prispevkov - zavarovalna podlaga - družbenik in poslovodna oseba - gospodarska družba - načelo materialne resnice v postopku
Glede na to, da je tožnik od 1. 10. 2019 obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja, kar je razvidno iz evidenc, do katerih dostopa tožena stranka, podlage za plačilo prispevkov za socialno varnost po 16. členu ZPIZ-2 za oktober in november 2019 ni bilo, saj so bili prispevki plačani na drugi podlagi.
gradbeno dovoljenje - zahteva za odpravo odločbe po nadzorstveni pravici - upravičenec - stranka postopka - zahteva za izrek ničnosti odločbe - aktivna legitimacija - pravni interes - obrazložitev odločbe
Med strankami ni sporno, da tožnica v postopku izdaje spornega gradbenega dovoljenja ni imela položaja stranke ali stranske udeleženke. Glede na to ni upravičena zahtevati odprave oziroma razveljavitve sporne odločbe po nadzorstveni pravici, kar pomeni, da je toženka njeno zahtevo za odpravo in razveljavitev spornega gradbenega dovoljenja po nadzorstveni pravici utemeljeno zavrgla.
Aktivna legitimacija stranke se presoja ob vložitvi predloga za izrek ničnosti, ne glede na morebitno priznanje tega statusa v že končanem prejšnjem postopku.
denacionalizacija - agrarna skupnost - vračanje premoženja agrarni skupnosti - povečanje vrednosti premoženja - povrnitev vlaganj - višina odškodnine - delna odločba - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zahtevek iz petega odstavka 25. člena ZDen je odvisen od pravnomočne odločitve o zahtevi za denacionalizacijo. Zato o njem ni mogoče odločiti drugače kot z odločbo, s katero je odločeno tudi o zahtevi za denacionalizacijo ali pa po njeni pravnomočnosti, kar izhaja iz šestega odstavka 25. člena ZDen.
Zato odločanje o tej zahtevi pred pravnomočnostjo odločbe pomeni procesno kršitev, ki lahko vpliva na zakonitost odločbe, torej absolutno bistveno kršitev.
ZDavP-2 člen 144, 144/1. ZUP-UPB2 člen 129, 129/1, 129/1-4.
davčna izvršba - prepoved litispendence - prepoved odločanja o isti stvari - ne bis in idem - zastaranje - pretrganje zastaranja
V postopku davčne izvršbe ni prišlo do visečnosti pravde (litispendence), pravnomočno razsojene stvari (res iudicata) ali do tega, da bi bilo dvakrat odločeno o isti stvari (ne bis in idem). Navedeni instituti se nanašajo na vsebinsko - materialno odločanje v sporih iz premoženjskih in civilnopravnih razmerij, v upravnem postopku pa 4. točka prvega odstavka 129. člena ZUP ponovno odločanje onemogoča v primeru materialne pravnomočnosti, če je stranka s pravnomočno odločbo pridobila kakšne pravice ali so ji bile naložene kakšne obveznosti, v primeru zavrnilne odločbe pa, če se dejansko stanje in pravna podlaga ni spremenila.
Res so bili pred tem že izdani sklepi o davčni izvršbi za izterjavo predmetnega dolga, a ker dolg še ni bil poplačan, je prvostopni organ utemeljeno izdal nadaljnje sklepe o izvršbi (in tudi v tem upravnem sporu izpodbijanega) za njegovo izterjavo.
dostop do informacij javnega značaja - informacija javnega značaja - obstoj dokumenta
Sodišče soglaša s presojo tožene stranke, da je bilo z navedenim pojasnilom in priloženimi dopisi ter zaslonskem posnetku izkazano, da zahtevani dokument ne obstaja in da na podlagi navedenega tožena stranka ni mogla podvomiti, da organ z navedenimi informacijami razpolaga, vendar jih v celoti ne posreduje oziroma ne želi posredovati.
Uredba o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2020 (2020) člen 16, 16/5, 296a. Izvedbena uredba Komisije (EU) št. 809/2014 z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo člen 25. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 23, 23/2. Uredba (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o financiranju, upravljanju in spremljanju skupne kmetijske politike in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 352/78, (ES) št. 165/94, (ES) št. 2799/98, (EC) No 814/2000, (ES) št. 1290/2005 in (ES) št. 485/2008 člen 59, 59/7.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačila za izvajanje ukrepov OMD - pogoji za pridobitev sredstev - kontrola na kraju samem
Za opravo pregleda na kraju samem zadošča napoved, da se bo tak pregled opravil (25. člen Uredbe 809/2014/EU z dne 17. julija 2014 o pravilih za uporabo Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z integriranim administrativnim in kontrolnim sistemom, ukrepi za razvoj podeželja in navzkrižno skladnostjo), in še to se lahko, če to ne posega v njihov namen ali učinkovitost, pri čemer je vsaka napoved strogo omejena na najkrajše potrebne obdobje in ne presega 14 dni. Že za sam termin ''napoved'' pa je po presoji sodišča šteti telefonski klic.
Besedna zveza „prepreči pregled na kraju samem“ iz člena 23(2) Uredbe št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete je samostojen pojem prava Unije, ki ga je treba v vseh državah članicah razlagati enotno, in sicer tako, da poleg namernih dejanj zajema tudi vsako dejanje ali opustitev, ki jo je mogoče pripisati malomarnosti kmeta ali njegovega zastopnika, če je bilo zaradi tega preprečeno, da bi bil pregled na kraju samem v celoti opravljen, kadar kmet ali njegov zastopnik ni sprejel vseh ukrepov, ki se lahko od njega razumno zahtevajo za zagotovitev, da bi se ta pregled v celoti opravil.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožanje varnosti - sorazmernost - nedoločen pravni pojem - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Zakonska dikcija „nujno potrebno zaradi varstva osebne varnosti, premoženjske varnosti in drugih primerljivih razlogov javnega reda“ je nedoločen pravni pojem, ki ga mora upravni organ vsebinsko napolniti v vsakem konkretnem primeru. Razlaga navedenega nedoločenega pravnega pojma, ki jo je v obravnavani zadevi sprejela tožena stranka, presega možne okvire razlage, ki jo dopuščajo ustaljene metode razlage prava. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je tožena stranka zatrjevane kršitve pravil bivanja v azilnem domu opredelila kot lažje ali težje v smislu 82.a člena ZMZ-1. Iz razlogov izpodbijanega sklepa niso razvidne vsebinske okoliščine, na podlagi katerih je tožena stranka presojala nujnost in sorazmernost tožnikovega pridržanja, zaradi česar izpodbijani sklep nima vseh sestavin odločbe po 214. členu ZUP.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6. ZBPP člen 3, 10, 10/1, 10/1-3.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - tujec - mednarodna pogodba
BPP je lahko s posebnim zakonom drugače urejena, kot je urejena z ZBPP. V takem primeru se določbe ZBPP uporabljajo subsidiarno. Upravičenec, ki mu je bila dodeljena BPP po posebnem zakonu, ne more te pravice v isti zadevi in za isto obliko pravne pomoči uveljavljati po ZBPP.
Dejstvo, da je imel tožnik v navedenem kazenskem postopku že postavljenega zagovornika po uradni dolžnosti po ZKP, ne more predstavljati ovire, da bi tožnik pridobil BPP za zagovor v kazenski zadevi po izbranem odvetniku na podlagi ZBPP, seveda če za to izpolnjuje pogoje.
ZUP člen 144, 144/1, 144/1-2. ZDavP-2 člen 2, 2/3.
davčna izvršba - pravica do izjave - skrajšani ugotovitveni postopek
V predmetni zadevi je izpodbijan sklep o davčni izvršbi, ki je izdan v skrajšanem ugotovitvenem postopku, saj se da stanje zadeve ugotoviti na podlagi uradnih podatkov, ki jih ima organ in zato ni treba posebej zaslišati stranke za zavarovanje njenih pravic oziroma pravnih koristi.
tujec - omejitev gibanja tujcu - podaljšanje omejitve gibanja - razlogi za omejitev gibanja - direktiva o vračanju - nevarnost pobega
Tožnikovo dosedanje ravnanje, to je izvršitev večjega števila kaznivih dejanj in odklanjanje vsakega sodelovanja pri pridobivanju potne listine in vrnitvi v matično državo, kar je stalnica tožnikovega vedenja v vsem času in v vseh postopkih, kar se nahaja na ozemlju Republike Slovenije, po presoji sodišča kaže, da njegovemu zatrjevanju, da je pripravljen spoštovati pravni red v državi, se javljati na policijski postaji in si od staršev pridobiti določena sredstva za preživljanje, ne gre slediti in ostajajo te izjave zgolj na ravni z ničemer izkazanega zatrjevanja. Tožnik namreč doslej ni z ničemer izkazal, da bi mu bilo mogoče verjeti, da bi bi bila njegova odstranitev iz Republike Slovenije in vrnitev v matično državo lahko uspešna z milejšim ukrepom, pač pa ravno nasprotno, da s tem tega ne bi bilo mogoče doseči.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - odpadki - inšpekcijski zavezanec
Kadar povzročitelj odpadkov umre (fizična oseba) ali preneha (pravna oseba) in ni mogoče ugotoviti, kdo je njegov pravni naslednik, mora organ raziskati, ali je obveznost iz 1. točke prvega odstavka 157. člena ZVO-1 mogoče naložiti pravnemu nasledniku povzročitelja. Iz obrazložitve prvo- in drugostopenjske odločbe izhaja in med strankami ni sporno, da je navedene odpadke na sporne nepremičnine odlagala družba A., d. o. o., ki v času izdaje izpodbijane odločbe ni več obstajala. Sodišče ugotavlja, da niti prvostopenjski organ niti toženka v postopku nista raziskala dejanskega stanja v zvezi z okoliščinami izbrisa družbe A., d. o. o. iz sodnega registra in njenim pravnim nasledstvom, s tem pa sta sprejela preuranjen zaključek, da povzročitelj obremenitve ni znan, zaradi česar je prvostopenjski organ tožnici kot lastnici zemljišča naložil obveznost odstranitve odpadkov na podlagi petega odstavka 157.a člena ZVO-1.
S končno odločbo, ki je postala dokončna in pravnomočna, je bila razveljavljena začasna odločba, zoper katero je tožnik vložil upravni spor. To pomeni, da mu je že pred vložitvijo tožbe pravni interes za odločitev v zvezi z izpodbijano začasno odločbo prenehal, saj akt, ki ga s tožbo izpodbija, ne obstaja več, ker je bil razveljavljen s pravnomočno končno odločbo. Tožnik si zato tudi z morebitnim uspehom v tem upravnem sporu ne bi mogel več izboljšati svojega pravnega položaja.
ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - premoženjski kriterij - materialni položaj - premoženje upravičenca do brezplačne pravne pomoči - nepremično premoženje - stavbna pravica - premoženje pravne osebe
V izpodbijani odločbi ni dejanske konkretne ugotovitve o tem, da nobena od tam navedenih nepremičnin za tožnika ne predstavlja stanovanja, v katerem živi. Gre za odločitev bistveno okoliščino, ki mora biti v odločbi jasno in nedvoumno ugotovljena, da je na podlagi tega dejstva mogoče pravilno uporabiti materialno pravo.
Premoženja gospodarske družbe ni mogoče šteti kot premoženje njenih družbenikov oziroma ustanoviteljev. Kot premoženje fizičnih oseb, ki so družbeniki v godpodarski družbi, se namreč šteje (le) njihov delež na tej pravni osebi.
davek na dodano vrednost (DDV) - odmera DDV - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - procesni akt - zavrženje predloga - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijani sklep predstavlja procesno odločitev, ne pa odločitve o glavni stvari, zato ne uživa samostojnega sodnega varstva v upravnem sporu. Procesni sklepi pa se lahko v upravnem sporu izpodbijajo s pravnimi sredstvi, vloženimi zoper dokončni upravni akt, s katerim je bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, v danem primeru je to dokončna odločba o odmeri davka na dodano vrednost in davka od drugih dohodkov.
ZBPP člen 30, 30/6. Odvetniška tarifa (2015) člen 12.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - odvetniška tarifa
Ker bi bilo ob upoštevanju višje vrednosti točke skupno število točk za opravljeno storitev nižje za več kot 10 %, bi Organ za BPP moral pri odmeri stroškov tožniku uporabiti določbo tretjega odstavka 12. člena OT, ki določa izjemo, ki jo morajo na predlog odvetnika upoštevati sodišča in drugi organi na podlagi četrtega odstavka 14. člena OT.
Organ za BPP bi moral za vsako od osmih pripravljalnih vlog posebej, za katero mu nagrada z izpodbijanim sklepom ni bila priznana, konkretno in določno pojasniti, zakaj vloga glede na vsebino (to je glede na v njej zatrjevana dejstva in predlagane dokaze stranke) ne predstavlja obrazložene pripravljalne vloge, za katero je odvetniku po tarifni številki 19 OT mogoče priznati nagrado.