visoko šolstvo - podaljšanje akreditacije - izločitev uradne osebe
Tožena stranka v zvezi z zahtevo za izločitev, ki jo je tožnica vložila z dopisom z dne 3. 1. 2017, ni odločila po ZUP tako, da bi izdala sklep o (ne)utemeljenosti zahteve za izločitev, temveč je izdala sklep o imenovanju skupine strokovnjakov. Tožnica bi morala v skladu s tretjim odstavkom 192. člena ZUP o tožničinem predlogu za izločitev odločiti s sklepom o izločitvi, zoper katerega bi tožnica morala imeti pravico do pritožbe. Ker tožena stranka odločitve glede izločitve ni sprejela s sklepom o izločitvi v skladu s pravili ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - prepozna tožba - pravnomočna odločba
Podatki spisa izkazujejo, da je tožnica tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani vložila prepozno, hkrati pa, da je Upravno sodišče s sodbo, I U 1554/2022 z dne 24. 11. 2022 (ki je postala pravnomočna istega dne, tj. 24. 11. 2022), odločilo o tožničini tožbi zoper odločbo, št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022, torej je bila o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba.
Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), med drugim, če prosilec izkaže, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh.
krčitev gozda - stranka postopka - stranski udeleženec - nedovoljena pritožba - predlog za obnovo postopka
Tožnik je vložil zahtevo za vstop v postopek po izdaji drugostopenjske odločbe. V taki procesni situaciji, tj. ko je upravni postopek že dokončno končan, pa toženka ne bi smela obravnavati tožnikove zahteve po 142. členu ZUP in jo zavreči kot prepozne, temveč bi jo morala obravnavati kot predlog za obnovo postopka in na tej podlagi, upoštevajoč relevantne določbe ZUP, presoditi, ali tožnikova vloga (zahteva za vstop v postopek) prestane formalni preizkus za vsebinsko obravnavo kot predlog za obnovo postopka, in če, ta predlog vsebinsko obravnavati.
dohodnina - odmera dohodnine - obnova postopka odmere dohodnine - direktor družbe - dvig gotovine - drugi dohodek - izjava - opredelitev do dokazov - pomanjkljiva obrazložitev
Izpodbijana odločba ni ustrezno obrazložena, saj se davčni organ ni opredelil glede izjave A. A. o prejemu gotovine s strani tožnice, ki jo je tožnica predložila v postopku, in ki se nanjo sklicuje tudi v tožbi. Z njo je tožnica v postopku dokazovala, da je gotovino predajala prokuristu družbe.
Tožnik je bil že dne 7. 12. 2020 izročen Republiki Srbiji. Sodišče je zato v konkretnem primeru zaradi pomanjkanja pravnega interesa tožbo zavrglo, ker upravni akt, ki se izpodbija, očitno ne posega več v pravico ali neposredno na zakon oprto korist tožnika.
ZLD-1 člen 121, 121/7. ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-1.
koncesija - lekarniška dejavnost - statusno preoblikovanje - ni upravna zadeva - zavrženje vloge
Tožnik ni podal vloge za izdajo soglasja k prenosu koncesije, marveč vlogo za podajo soglasja k statusnemu preoblikovanju koncesionarja lekarniške dejavnosti, ki pa ga ZLD-1 in ZGD-1 zakonsko ne predpisujeta, zato ni podane zakonske podlage, ki bi nalagale upravnemu organu kot koncedentu izdajo soglasja k statusnemu preoblikovanju koncesionarja lekarniške dejavnosti. Statusno preoblikovanje in izbira pravno organizacijske oblike, v kateri bo subjekt opravljal dejavnost, je v dispoziciji subjektov. Glede na določbe ZGD-1 obstaja numerus clausus zakonsko predpisanih pravno organizacijskih oblik, v katerih subjekti opravljajo svojo dejavnost. Ker pa je statusno preoblikovanje in izbira pravno organizacijske oblike opravljanja dejavnosti v dispoziciji strank, ki svobodno izbirajo pravno organizacijsko obliko za opravljanje dejavnosti in se svobodno odločajo o statusnem preoblikovanju ne gre za upravno zadevo.
osebna asistenca - mnenje komisije - upravni postopek - pravica do izjave - obrazloženost odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
Sodišče je že v sodbi I U 91/2020 pojasnilo, da določba drugega odstavka 4. člena Pravilnika o osebni asistenci, po kateri organ kopijo mnenja zgolj pošlje v vednost stranki, nima podlage v ZOA. Pravilnik kot podzakonski predpis, sprejet na podlagi ZOA, ne more omejevati pravice vlagateljev za uveljavljanje pravice do osebne asistence, da se pred izdajo odločbe izrečejo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev.
ZEKom-1 člen 20, 20/1, 20/2, 20/3. ZUreP-2 člen 211, 211/9.
ustanovitev služnosti - ustanovitev služnosti v javno korist - obseg služnosti - javna korist - omejitev lastninske pravice
Služnost lahko nastane pravnoposlovno, to je s sklenitvijo pogodbe med služnostnim upravičencem in lastnikom nepremičnine, ali prisilno, to je z odločbo pristojnega upravnega organa kot je to v konkretni zadevi. S tem, ko prizadeta stranka s tožnico, po neuspelih pogajanjih, ni podaljšala pogodbe, ampak je sprožila upravni postopek v skladu s sedmim odstavkom 20. člena ZEKom-1, ni zlorabila svoje pravice, ampak je uporabila zakonske možnosti, ki so ji na razpolago v primeru nesklenitve sporazuma.
Gre torej za specialno določbo, ki tudi v povezavi z 211. členom ZUreP-2 omogoča razlago, da služnost v javno korist po ZEKom-1 ni omejena z rokom trajanja 30 let iz drugega odstavka 227. člena SPZ in je lahko daljša.
davčna izvršba - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
V skladu z določbo 157. člena ZDavP-2 v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnih naslovov, v danem primeru odločbe o odmeri DDPO in akontacije DDPO. Ker je predmet presoje tega upravnega spora pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa o davčni izvršbi, tožnikovi ugovori kršitve sorazmernosti, poseg v pravico do zasebne lastnine, poseg v svobodno gospodarsko pobudo in retroaktivne veljavnosti določbe četrtega odstavka 4. člena ZDTon, ki se nanašajo na citirano odmerno odločbo, na pravilnost izpodbijanega sklepa nimajo vpliva.
COVID-19 - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19) - nadomestilo plače - skrajšani delovni čas - gospodarska dejavnost - omejitev opravljanja dejavnosti - obrazložitev - napačna uporaba materialnega prava
Toženka je svojo odločitev oprla na Odlok o začasnih omejitvah ponujanja in prodajanja blaga in storitev potrošnikom v Republiki Sloveniji 96/2021 in 101/2021, ki ga je sama opredelila kot pravno podlago. Vendar pa navedeni Odlok v obdobju od 1. 9. 2021 do 30. 9. 2021 ni veljal, temveč je v navedenem obdobju obstajal (istoimenski) odlok in Odlok o načinu izpolnjevanja pogoja prebolevnosti, cepljenja in testiranja za zajezitev širjenja okužb z virusom SARS-CoV-2, ki so onemogočali oz. omejevali dejavnost tožeče stranke. Le-teh pa toženka pri svojem odločanju o priznanju pravice tožeči stranki ni upoštevala.
Iz 3. alineje prvega odstavka 15. člena ZIUPGT izhaja le, da se za priznanje pravice zahteva, da je izvajanje gospodarske dejavnosti omejeno, pri čemer ni dalje opredeljeno, ali gre za glavno ali drugo dejavnost družbe.
ZPP člen 76, 80, 81, 81/5. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
inšpekcijski nadzor - prepoved opravljanja dejavnosti - stečaj - izbris iz registra - prenehanje pravne osebe - sposobnost biti stranka v postopku - zavrženje tožbe
Z dnem izbrisa je tožeča stranka prenehala obstajati brez pravnega naslednika in je s tem izgubila sposobnost biti stranka postopka (76. člen ZPP). Iz navedenega razloga je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v povezavi s petim odstavkom 81. člena ZPP.
brezplačna pravna pomoč - izredna brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjeten izgled za uspeh
Obseg oz. meje preizkusa ne smejo preseči pravnega standarda očitne nerazumnosti, ki se nanaša na verjetnost prosilčevega uspeha v postopku. Ta pravni standard mora pristojni organ v vsaki zadevi posebej napolniti ob uporabi kriterijev, določenih v tretjem odstavku 24. člena ZBPP, ki pa so brez izjeme ponovno vezani na pojem "očitnosti". Očitno pomeni spoznavno na prvi pogled, brez poglobljene analize zadeve.
odobritev pravnega posla - kmetijsko zemljišče - predkupni upravičenec - kmet mejaš - kmetijska organizacija - stroški stranke z interesom
ZKZ pojmovno ločuje kmeta in kmetijsko organizacijo. Kdo je kmet v smislu določb ZKZ, je določeno v prvem do tretjem odstavku 24. člena ZKZ, kaj je kmetijska organizacija, pa v petem odstavku 24. člena ZKZ. Glede na jasno zakonsko določbo, ki glede na precizno dikcijo ne dopušča drugačne jezikovne razlage in s tem tudi uporabe drugih razlagalnih metod predpisa, 2. točke prvega odstavka 23. člena ZKZ ni mogoče razlagati tako, da se lahko nanaša tudi na kmetijsko organizacijo kot „mejaša“ zemljišča, ki je naprodaj.
vrednost točke - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - odmera nadomestila - podatki iz uradnih evidenc - dejanska raba objekta - površina objekta - zavezanec za plačilo nadomestila
NUSZ je organ odmeril na podlagi podatkov iz uradnih evidenc (kar je v skladu s prej citiranimi zakonskimi določbami), saj mu zakonska ureditev ne nalaga preverjanja površine nepremičnin oziroma ugotavljanja njihove dejanske rabe na kakšen drug način. Da naj bi bili podatki v REN morebiti napačni, tožnik konkretizirano ne trdi, saj ne navede, kolikšna naj bi bila površina predmetnih nepremičnin oziroma njihova dejanska raba.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - neskladje med izrekom in obrazložitvijo - nepopolna oziroma nejasna obrazložitev
Razlogi izpodbijanega sklepa so si v nasprotju, saj toženka pojasnjuje tako razloge za zavrženje kot tudi razloge za zavrnitev tožničine prošnje. Posledično prihaja do nasprotja tudi med izrekom in obrazložitvijo izpodbijanega sklepa.
ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36/1, 36/1-4. ZKC člen 8. ZZVZZ člen 62, 62b.
dopolnilno zdravstveno zavarovanje - premija za dopolnilno zdravstveno zavarovanje - kontrola cen - uredba Vlade - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
Izpodbijana Uredba o določitvi najvišje cene premije dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja je splošen akt z neposrednim učinkom na pravice in obveznosti naslovnikov, to je zavarovalnic, ki izvajajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Uredba nima lastnosti posamičnega akta, saj ne učinkuje le v enem konkretnem življenjskem primeru oziroma zgolj na določen krog oseb, temveč vzpostavlja pravilo za vse zavarovalnice, ki ponujajo tovrstno zavarovanje, in za vse primere sklenjenih dopolnilih zavarovanj (sedanjih in bodočih v okviru časovne veljavnosti Uredbe).
davek od dohodkov iz dejavnosti - zavrženje pritožbe - vročanje - osebni stečaj - poslovna sposobnost - omejitev poslovne sposobnosti
Z odločbo, zoper katero tožnik kot stečajni dolžnik vlaga pritožbo, se mu dodatno odmeri in naloži v plačilo davek od dohodka iz dejavnosti in pripadajoče obresti. Vložitev pritožbe je vsekakor pravno dejanje (v upravnem postopku), ki zadosti pojmu „drugi posli in dejanja“ iz citiranega 386. člena ZFPPIPP, z njim pa tožnik kot stečajni dolžnik nasprotuje obveznosti, ki se mu nalaga z davčno odločbo. Gre torej za obveznost, ki vpliva na čisto vrednost tožnikovega premoženja, ne vpliva pa na premoženje, kot je opredeljeno v prvem odstavku 10. člena ZFPPIPP in s tem na premoženje, ki po drugem odstavku 224. člena spada v stečajno maso. Poslovno in tudi procesno pa je po dikciji zakona in tudi po citirani sodni praksi omejeno zgolj razpolaganje s premoženjem, ki spada v stečajno maso, zato tožnikova poslovna in s tem tudi procesna sposobnost za vložitev pritožbe v konkretnem primeru po presoji sodišča ni omejena.
COVID-19 - vračilo izplačanih stroškov - povračilo stroškov - fiksni stroški - družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - napačna uporaba materialnega prava
Tako iz izpodbijane odločbe kot tudi iz drugostopenjske odločbe ni jasna pravna podlaga, na katero sta se organa oprla pri ugotovitvi, da je tožnik podjetje v težavah. V izpodbijani odločbi se tozadevno sicer omenja (b) alineja 18. točke 2. člena Uredbe Komisije (EU) št. 651/2014 z dne 17. junija 2014 o razglasitvi nekaterih vrstah pomoči za združljive z notranjim trgom pri uporabi členov 107 in 108 Pogodbe, kar ni logično, glede na to, da se cit. alineja nanaša na družbe, v katerih vsaj nekaj članov nosi neomejeno odgovornost za obveznosti družbe. Tožnik je namreč družba z omejeno odgovornostjo, kar bi kazalo na možnost uporabe (a) alineje cit. določila. Vendar pa tudi drugostopenjski organ tega ni razjasnil, saj se je v svoji odločbi ves čas le nespecificirano skliceval na 18. točko 2. člena Uredbe.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - navajanje nepomembnih ali zanemarljivih dejstev - ekonomski razlog za vložitev prošnje - preganjanje - utemeljen strah - varna izvorna država - prosilec iz Maroka - zavrnitev prošnje
Tožnik kljub temu, da sta okvir in vsebina upoštevanih okoliščin, ki jih ugotavlja upravni organ v postopku presoje prošnje za mednarodno zaščito, definirani z njegovimi navedbami, ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Glede na ugotovljeno dejansko stanje, ki mu tožnik v tožbi ni nasprotoval, izhaja, da je izvorno državo zapustil zaradi razlogov ekonomske narave, saj je ob podaji prošnje izpovedal, da je izvorno državo zapustil zaradi finančnih razlogov in da se mu v Maroku ni nikoli nič hudega zgodilo.