dostop do informacij javnega značaja - izjeme od dostopa do informacije javnega značaja - dokument v zvezi z notranjim delovanjem organa - notranje delovanje oziroma dejavnost organa
Gre za informacije, ki pomenijo zunanjo komunikacijo organa z drugimi subjekti, zato jih ni mogoče obravnavati kot notranje. Tožnica ugotovitve toženca, da je v okviru pretežno notranje organizacije sprejela določena dejstva, ki jo je s komunikacijo, ki je predmet presoje, že izrazila navzven, niti ne izpodbija. Pravilno je stališče izpodbijane odločbe, da bi o informacijah v zvezi z notranjim delovanjem organa lahko govorili v primeru, če bi organ šele pripravljal svoja stališča.
Korespondenca med obema subjektoma pa je že vzpostavljena, kar pomeni, da je komunikacija med obema organoma obeh držav že stekla in zato že po jezikovni razlagi ne more iti za informacijo, ki bi bila pretežno sestavljena v zvezi z notranjim delovanjem tožnice.
poprava krivic - priznanje statusa bivšega političnega zapornika - pravica do odškodnine - smrt stranke med postopkom - smiselna uporaba določb ZUP - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
V skladu s prvim odstavkom 50. člena ZUP v primeru, če stranka med postopkom umre, se postopek nadaljuje, če gre v postopku za pravico, obveznost ali pravno korist, ki lahko preide na pravne naslednike. V konkretnem primeru je vlagateljica umrla po vložitvi predmetne vloge, a še pred izdajo izpodbijanega akta, pri čemer pa Komisija predhodno navedenih določb ZUP ni upoštevala pri izdaji izpodbijanega akta. S tem so podane bistvene kršitve določb upravnega postopka po točki 2 drugega odstavka 237. člena ZUP.
Ni sporno, da so se tožničini prodajni predstavniki predstavljali pri potrošnikih, da so z „elektra“, da preverjajo stanje porabe električne energije na terenu, da preverjajo stanje varovalk na terenu in trdili, da ponujajo (le) cenejšo električno energije, da ne gre za menjavo dobavitelja, da so pri potrošnikih, ki so jih obiskali na njihovih domovih, ustvarili napačen vtis, da so predstavniki njihovih obstoječih distributerjev električne energije in da bodo s podpisom pogodbe deležni zgolj cenejše električne energije. Tožnica tako ugotovljenega dejanskega stanja ne izpodbija konkretizirano, ampak zgolj uveljavlja tudi ta tožbeni razlog. Tožnica ne izpodbija niti ugotovitve, da je opisano ravnanje tožničinih prodajnih zastopnikov pri potrošnikih ustvarilo napačen vtis o njihovi identiteti in tudi o nameri njihovega obiska. Tudi po presoji sodišča je na podlagi takega dejanskega stanja pravilna odločitev toženke, ki jo je prepričljivo obrazložila, da gre za zavajajoče dejanje.
Za izpolnitev pogoja za odločbo o prepovedi uporabe nepoštene poslovne prakse, zadostuje (že) možnost oškodovanja potrošnikov. Zakon škodo oziroma možnost njenega nastanka ne omejuje na materialno škodo.
Iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe je razvidno, da prepoved prodaje izdelkov (iz 1. točke izreka izpodbijane odločbe) traja šest mesecev od dneva vročitve te odločbe. Iz upravnega spisa pa izhaja, da je bila njena vročitev opravljena 24. 2. 2021, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 24. 8. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožeča stranka z odpravo izpodbijane odločbe, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožeča stranka v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora.
informacije javnega značaja - dostop do informacij javnega značaja - kazenski postopek - državno tožilstvo
Pri ZDIJZ in ZKP oziroma ZDT-1 gre za različne pravne podlage, vendar pa navedeni predpisi urejajo isto vprašanje, torej ali je (vsaj deloma) iste informacije sodišče oziroma državno tožilstvo kot državni organ dolžno oziroma upravičeno posredovati določeni osebi, ki je zanje zaprosila, ali ne. Upravičenja in omejitve iz navedenih predpisov v zvezi s tem so sočasno veljavne, hkrati pa tudi medsebojno nasprotne in izključujoče, zato je treba za razrešitev navedenega konflikta norm na podlagi splošnih pravil uporabe prava ugotoviti, katero od njih je treba uporabiti v konkretnem primeru.
Iz 181. člena ZDT-1 izhaja, da je ta zakon uredil pravico različnih oseb do seznanitve s podatki, s katerimi razpolaga državno tožilstvo v zvezi z njegovimi pristojnostmi.
Pri dostopu do informacij imajo posebna določila področne (procesne) zakonodaje glede možnosti oseb za vpogled v spise sodišč in drugih pristojnih organov značaj specialne ureditve (lex specialis) glede na določbe ZDIJZ. To se nanaša tudi na kazenski pregon in informacije, ki se nahajajo v tožilskih oziroma sodnih spisih v (pred)kazenskih zadevah. ZDIJZ se lahko kot splošnejši predpis uporablja le v tistih primerih in v zvezi z dostopom do tistih informacij, do katerih dostop ni urejen s specialnimi zakoni.
Organa obeh stopenj se do dokazov - listin v izpodbijani odločbi, niti v pritožbeni odločbi nista določno opredelila in glede na vse predložene listine nista konkretizirano, za vsak objekt posebej, ob upoštevanju konketnih, s strani tožnika v tem upravnem inšpekcijskem postopku predloženih listin ter ob presoji njegovih navedb, pojasnila, zakaj štejeta, da nobeden od spornih objektov ne predstavlja enostavnega objekta skladno s citiranimi določbami ZGO-1, Uredbe in ZGPro-1.
davčna izvršba - izvršilni naslov - stroški postopka
V obravnavanem primeru se je kasneje izkazalo, da je bil sklep o davčni izvršbi izdan neupravičeno, zaradi česar po presoji sodišča v takem primeru dolžnik – tožnik ni tisti, ki bi moral plačati stroške davčne izvršbe.
stalno prebivališče - dejansko prebivališče - prijava stalnega prebivališča - občina - zakonsko prebivališče - institucionalno varstvo
Neutemeljena so tožbena pričakovanja, da bi bilo treba A. A. prijaviti prebivališče tam, kjer dejansko stalno prebiva (enota Zavoda, Na tratah 6, 2250 Ptuj). Tožnica namreč ne prereka ugotovitve toženke, da Zavod soglasja za prijavo stalnega prebivališča ni podal, kot izhaja sicer iz dopisa z dne 15. 5. 2019. Upravna enota mora, preden lahko osebi po uradni dolžnosti določi nov naslov stalnega prebivanja, preveriti ali ima oseba pravico do prebivanja tem naslovu. Ker soglasje Zavod ni dal, je pravilna odločitev toženke, da A. A. na podlagi drugega odstavka 19. člena ZPPreb-1 določi zakonsko prebivališče na naslovu občine, kjer je imel prijavljeno stalno prebivališče.
ZUP člen 293, 293/2. ZUS-1 člen 2, 5, 36, 36-1, 36/1-4, 36/1-5.
ukrep občinskega inšpektorja - odstranitev objektov - odlog izvršbe - akt, ki se lahko izpodbija v subsidiarnem upravnem sporu - zanemarljive posledice - zavrženje tožbe
Predmet obravnavanega upravnega spora je sklep, s katerim je prvostopenjski organ na podlagi določb drugega odstavka 293. člena ZUP odložil opravo izvršbe do dne 21. 9. 2022 do 8. ure. S tem pa prvostopenjski organ ni odločil o kakšni materialnopravni pravici, obveznosti oziroma pravni koristi tožnika, zato ne gre za upravni akt v smislu prej citiranega prvega odstavka 2. člena ZUS-1. Prav tako ne gre za sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zoper katerega bi bilo mogoče samostojno sodno varstvo v upravnem sporu. Izpodbijani sklep se namreč nanaša le na tek izvršilnega postopka po izdaji sklepa o dovolitvi izvršbe in vpliva samo na čas oprave procesnih dejanj. S tem ko je bilo odločeno, da se oprava izvršbe odloži, ni bilo z izpodbijanim sklepom odločeno o sami tožnikovi.
prešolanje učenca na drugo šolo - stroški postopka - stroški pritožbenega postopka - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Drugi odstavek 118. člena ZUP določa, da če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom ali v zvezi z njim. V obravnavani zadevi pa pritožbena komisija OŠ A. kot drugostopenjski organ tožnikove pritožbe ni zavrgla oziroma zavrnila, prav tako pa tudi ni sama odločila o zadevi, zaradi česar po citirani določbi drugega odstavka 118. člena ZUP ni bila dolžna odločati o stroških. Pritožbena komisija OŠ A. kot organ druge stopnje je namreč tožnikovi pritožbi ugodila in odločbo prvostopenjskega organa odpravila in zadevo vrnila organu prve stopnje v ponovni postopek. Glede na takšno odločitev bi drugostopenjski organ moral v skladu z navedeno določbo ZUP prvostopenjskemu organu naložiti, da odloči tudi o stroških postopka.
Drugostopenjski organ je pod 1. točko izreka izpodbijane odločbe odločil, da se prvostopenjska odločba po pregledu po uradni dolžnosti v celoti odpravi in nadomesti, nato pa je pod 2. točko izreka odločil, da se tožničina pritožba zoper prvostopenjsko odločbo v ostalem zavrne, zato ni jasno, na kateri del izreka prvostopenjske odločbe naj bi se nanašala odločitev iz 2. točke izreka izpodbijane odločbe (in zato tudi ne, v katerem delu izreka naj bi bilo treba s tožbo v upravnem sporu izpodbijati prvostopenjsko odločbo, kot se navaja v pravnem pouku izpodbijane odločbe). Ker torej glede na izrek izpodbijane odločbe ni oblikovan jasno in določno, to pomeni, da pri izdaji izpodbijane odločbe niso bila upoštevana pravila ZUP, kar je vplivalo oziroma moglo vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločitve.
ZPVPJN člen 39a. ZJN-3 člen 35, 35/1, 35/2, 76, 76/1, 76/1-c, 76/10.
javno naročanje - neizbrani ponudnik - tožba v upravnem sporu - razpisna dokumentacija - pravica do vpogleda v spis - delni dostop do podatkov - poslovna skrivnost
Sodišče potrjuje zavzeto stališče toženke, da ni bilo potrebno ugotavljanje, ali je naročnik utemeljeno po pravilih o poslovni skrivnosti zakril posamezne podatke, kajti tožnik je bil že z odločitvijo o oddaji javnega naročila seznanjen z vsemi temi podatki, zaradi česar tudi morebitna naročnikova kršitev v zvezi z zakritjem posameznih podatkov tožnika ni v ničemer ovirala pri vložitvi zahtevka za revizijo.
rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
Tožba je bila vložena po poteku zakonskega 30-dnevnega roka, in torej prepozno. Sodišče je zato tožbo, na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavrglo.
sofinanciranje iz javnih sredstev - javni poziv - nepopolna vloga - pooblaščenec - predložitev pooblastila - vsebina pooblastila - pooblastilo za zastopanje - odobritev dejanj pooblaščenca - odobritev že opravljenega dejanja - možnost pritožbe
Ker je stranka sledila prejetemu pozivu na odpravo pomankljivosti in je v roku vlogo dopolnila s pooblastilom, vloge ni mogoče zavreči. Iz danega pooblastila namreč jasno izhaja namen stranke, da za podpis in vložitev vloge na javni poziv pooblasti določeno osebo, kar pomeni, da je stranka s kasneje predloženim pooblastilom vsekakor izkazala odobritev že opravljenih dejanj.
Pravno varstvo je v primerih odločitev (tako vsebinskih kot tudi procesnih) po ZPOP-1, ne glede na splošno ureditev v ZUP, zagotovljeno neposredno v upravnem sporu.
lekarniška dejavnost - podružnica - koncesija - izdaja dovoljenja - opravljanje lekarniške dejavnosti - pogoji za opravljanje dejavnosti - pravo EU
Občina lahko koncesijo podeli le za svoje območje. Fizična ali pravna oseba s koncesijo ima po navedenem status koncesionarja le v tisti občini, v kateri ji je podeljena koncesija. Le koncesionar pa lahko lekarniško dejavnost opravlja tudi v podružnici lekarne. Tožnica zmotno meni, da drugi odstavek 3. člena ZLD-1 pomeni podlago za ustanovitev podružnice lekarne izven območja občine, ki ji je podelila koncesijo.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - odmera nagrade in stroškov odvetnika - opravljena storitev - pravica do plačila - substitut
Namesto stranke z interesom je kot njen substitut uvodni posvet s tožnico opravil odvetnik A. A. To pa pomeni, da je bil uvodni posvet opravljen in da je toženka zanj stranki z interesom upravičeno priznala tudi nagrado (tar. št. 39/1 (prva alineja) OT). Po določbah prvega odstvka 16. člena ZOdv namreč lahko pri zastopanju strank odvetnika nadomešča odvetnik iz iste odvetniške pisarne in v mejah zakona odvetniški kandidat ali odvetniški pripravnik, ki je pri njem zaposlen (substitucija). Za takšno nadomeščanje odvetnik ne potrebuje soglasja stranke.
visoko šolstvo - podaljšanje akreditacije - izločitev uradne osebe
Tožena stranka v zvezi z zahtevo za izločitev, ki jo je tožnica vložila z dopisom z dne 3. 1. 2017, ni odločila po ZUP tako, da bi izdala sklep o (ne)utemeljenosti zahteve za izločitev, temveč je izdala sklep o imenovanju skupine strokovnjakov. Tožnica bi morala v skladu s tretjim odstavkom 192. člena ZUP o tožničinem predlogu za izločitev odločiti s sklepom o izločitvi, zoper katerega bi tožnica morala imeti pravico do pritožbe. Ker tožena stranka odločitve glede izločitve ni sprejela s sklepom o izločitvi v skladu s pravili ZUP, je podana bistvena kršitev določb postopka.
ZFPPIPP člen 21, 408, 408/2. ZDavP-2 člen 106, 125, 126.
davčna izvršba - prispevki za socialno varnost - izvršilni naslov - osebni stečaj - prednostne terjatve - odpust obveznosti - novela - zastaranje - odpis
Ugovor tožnika, da se 21. člen ZFPPIPP ne nanaša na terjane prispevke nima podlage v izreku sklepa o odpustu obveznosti z dne 21. 10. 2019 (kjer je v 2. točki določeno, da odpust obveznosti učinkuje za vse terjatve upnikov do stečajnega dolžnika, ki so nastale do 9. 8. 2016, razen tistih, kot jih določa drugi odstavek 408. člena ZFPPIPP), niti v določbah ZFPPIPP. Drugi odstavek 21. člena ZFPPIPP jasno določa, da imajo naravo prednostnih terjatev tudi „nezavarovane terjatve za plačilo prispevkov“, torej vseh prispevkov, tako prispevkov za socialno varnost za dohodke iz delovnega razmerja, kot tudi za prispevke za socialno varnost za zasebnike, kar pomeni, da na te obveznosti odpust obveznosti ne učinkuje.
krčitev gozda - stranka postopka - stranski udeleženec - nedovoljena pritožba - predlog za obnovo postopka
Tožnik je vložil zahtevo za vstop v postopek po izdaji drugostopenjske odločbe. V taki procesni situaciji, tj. ko je upravni postopek že dokončno končan, pa toženka ne bi smela obravnavati tožnikove zahteve po 142. členu ZUP in jo zavreči kot prepozne, temveč bi jo morala obravnavati kot predlog za obnovo postopka in na tej podlagi, upoštevajoč relevantne določbe ZUP, presoditi, ali tožnikova vloga (zahteva za vstop v postopek) prestane formalni preizkus za vsebinsko obravnavo kot predlog za obnovo postopka, in če, ta predlog vsebinsko obravnavati.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči - verjetni zgled za uspeh - prepozna tožba - pravnomočna odločba
Podatki spisa izkazujejo, da je tožnica tožbo zoper odločbo Upravnega sodišča v Ljubljani vložila prepozno, hkrati pa, da je Upravno sodišče s sodbo, I U 1554/2022 z dne 24. 11. 2022 (ki je postala pravnomočna istega dne, tj. 24. 11. 2022), odločilo o tožničini tožbi zoper odločbo, št. Bpp 174/2022-2 z dne 26. 9. 2022, torej je bila o isti zadevi že izdana pravnomočna odločba.
Pravica do brezplačne pravne pomoči ni absolutna, saj se lahko odobri samo pod pogoji in v skladu z merili, ki jih določa ZBPP (prvi odstavek 2. člena ZBPP), med drugim, če prosilec izkaže, da ima zadeva verjetne izglede za uspeh.