dopuščena revizija - povrnitev škode - odgovornost imetnika živali - ugriz psa - nadzorstvo nad psom - ravnanje tretje osebe
Revizija se dopusti v smeri formalnopravnega in materialnopravnega preizkusa pravilnosti pravnomočne odločitve glede obstoja odškodninske odgovornosti lastnika psa za škodo, povzročeno v času, ko je bil pes pod nadzorstvom tretje osebe (brata lastnika).
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišče - zavrnitev predloga
Okoliščin, da sta tožničina svakinja in toženčeva sedanja partnerka odvetnici s sedežema njunih pisarn na območju pristojnega sodišča, pa ni mogoče uvrstiti med "druge tehtne razloge" za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP.
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - sodišču nedosegljiva priča - naklep - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih - uveljavljanje zmotne ugotovitve dejanskega stanja
Sodišče sme zavrniti izvedbo predlaganega dokaza med drugim tudi iz razloga, če je dokazno sredstvo neprimerno ali nedosegljivo. Sodišče prve stopnje je ravnalo s potrebno skrbnostjo in storilo vse, da bi omogočilo obsojencu zaslišanje priče, vendar se je izkazalo, da dokaza ni mogoče izvesti, zato je ravnalo pravilno, ko je dokazni predlog zavrnilo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - opredelitev razlogov za delegacijo pristojnosti
Kršitev pravil o prekluziji pomeni kršitev procesnih pravil in se sankcionira skladno s temi pravili v postopku s pravnimi sredstvi. Prav tako delegacija pristojnosti ni sredstvo za zagotovitev pravice stranke do sojenja v razumnem roku; za to (poseben) Zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in Zakon o sodiščih predpisuje te posebne mehanizme. Drugače bi bilo, če bi pristojno sodišče kršilo procesne predpise in s postopkom neutemeljeno zavlačevalo zaradi preferiranja ene od pravdnih strank v škodo druge.
Revizijsko sodišče ob branju revidentove revizije ugotavlja, da iz nje v resnici ni mogoče izluščiti, kateri revizijski očitek je tako utemeljen, da bi ga lahko vzelo v obravnavo.
bistvene kršitve določb postopka - pravice obrambe - zavrnitev dokaznih predlogov - dokazni predlog - verjetnost uspeha dokaza - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih - navodila za nadaljnje postopanje sodišču prve stopnje - odločba o kazenski sankciji - arbitrarnost odločbe
Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog, ker ni primeren za dokazovanje zatrjevanih dejstev. Ravnanje policije z videoposnetki je bilo neprofesionalno, vendar to ne pomeni, da bi bilo treba zaradi tega obsojenca samodejno oprostiti. Celovito gledano je bil postopek zoper obsojenca pošten in navedena opustitev policije ni vplivala na zakonitost sodbe. Navedbe glede oprave poizvedb pri bosanskih varnostnih organih so v tolikšni meri posplošene, da ne zadostijo kriterijem, ki jih mora vsebovati dokazni predlog, pač pa pomenijo le pobudo obrambe sodišču, naj po lastni presoji pridobi dokaze. Nasprotij v razlogih prvostopenjske sodbe ni, saj je sodišče zapisalo, da obsojenec torbe ni podrobno pregledal, ker je vedel, kaj se v njej nahaja, v naslednji točki pa, da je glede na vidno vsebino dobro vedel, da zelenjava in deke nimajo take teže. Prvostopenjsko sodišče ni kršilo tretjega odstavka 397. člena ZKP, ker ni zaslišalo priče, glede katere je pritožbeno sodišče v razveljavitvenem sklepu dalo napotek, naj jo zasliši po potrebi. Goli sum ni zadostna podlaga, na katero je mogoče opreti odločbo o kazenski sankciji.
relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do obrambe - zavrnitev dokaznega predloga obrambe - dokazni predlog z vpogledom v drug spis - dokaz z vpogledom v listino
Sodišču, ki zavrne vpogled v sodni spis, ni treba posebej zavrniti tudi izvedbe vseh listin tega spisa, ki jih kot posamezne dokazne predloge poda obsojenec.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - objektivna nepristranskost sodišča - uslužbenec pristojnega sodišča kot priča v postopku
Okoliščina, da je predlagatelju delegacije nasprotna stranka za pričo predlagala uslužbenko stvarno in krajevno pristojnega sodišča, sama po sebi ne vzbuja dvoma v nepristranskost sojenja, konkretnih okoliščin, ki bi kazale na vpliv potencialne priče nanj pa predlog ne vsebuje.
prenos krajevne pristojnosti - drugi tehtni razlogi
Po presoji Vrhovnega sodišča vložnik z navedbami, da sodišče ni opravilo predlaganih posameznih preiskovalnih dejanj, izraža nestrinjanje z (vsebinsko) odločitvijo sodišča, ki jo je sprejelo na podlagi drugega odstavka 431. člena ZKP. Vložnikove navedbe tako ne predstavljajo okoliščin, ki bi lahko ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru
ZKP člen 464.. Direktiva 2012/29/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o določitvi minimalnih standardov na področju pravic, podpore in zaščite žrtev kaznivih dejanj ter o nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2001/220/PNZ člen 21.
spor o pristojnosti - postopek proti mladoletnikom - lažja izvedba postopka
Ocena o lažji izvedbi postopka zoper mlajšo mladoletnico v obravnavanem primeru ne more temeljiti le na možnosti lažjega spoznavanja njene osebnosti, ampak tudi ob hkratnem upoštevanju položaja mladoletne žrtve, ki bi jo ugotavljanje istega dejanskega stanja na dveh različnih sodiščih izpostavljalo dodatnim stiskam.
Tožbeni zahtevek tožnice je bil zavrnjen, ker ni dokazala dejstev, ki bi utemeljevale protipravnost dejanja zavarovanca toženke ter obstoja vzročne zveze, in ne zato, ker naj ne bi dokazala, da je na smučišču padla (kar je bilo nesporno).
ZPP člen 226, 394, 394-10. ZOR člen 376, 376/1, 376/2, 377, 377/1, 377/2, 377/3, 383. KZ SFRJ člen 95, 95/1-4, 96, 96/6. KZ RS člen 126, 126/3.
obnova postopka - zavrnitev predloga za obnovo postopka - novo dejstvo - nov dokaz - zastaranje odškodninske terjatve - zastaranje odškodninske terjatve za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem - zdravniška napaka (medicinska napaka) - malomarno zdravljenje - objektivni zastaralni rok - subjektivni zastaralni rok - absolutni zastaralni rok - začetek teka zastaranja - zadržanje zastaranja - dokazna listina v tujem jeziku
Kadar je škoda povzročena s kaznivim dejanje, se uporabi zastaralni rok, ki je ugodnejši za oškodovanca. To pomeni, da bo prišla v poštev uporaba tistega zastaralnega roka, ki je daljši. Kateri rok je daljši, je odvisno tudi od trenutka, od katerega se računa. Zastaranje kazenskega pregona se začne tistega dne, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Začetek teka civilnega zastaralnega roka pa je odvisen od vedenja o škodi in njenem povzročitelju (subjektivni zastaralni rok) oziroma od nastanka škode (objektivni zastaralni rok).
Obnova postopka kot izredno pravno sredstvo ni namenjena ponovni pravni presoji dejstev, ki so bila že ugotovljena v predhodnem postopku; prav tako ni namenjena navajanju dejstev, ki za predlagatelja niso subjektivno nova.
Drugi odstavek 226. člena ZPP določa, da mora biti listini, na katero se stranka sklicuje v dokaz svojih navedb, sestavljeni v tujem jeziku, priloženem tudi overjen prevod. Za tak prevod mora torej sama poskrbeti stranka, ki listino predloži.
podjemna pogodba - neposredna zahteva podjemnikovih sodelavcev do naročnika - materialno dokazno breme - procesno dokazno breme - neposredno plačilo podizvajalcu
Materialno dokazno breme glede vseh pogojev po 631. členu OZ je na tožnici (podizvajalki), vendar se je s tem, ko je tožnica dokazala, da se obe terjatvi nanašata na ista dela, procesno dokazno breme, da izpodbije koneksnost, prevalilo na toženca (naročnika). V praksi je namreč glede procesnega dokaznega bremena največkrat uporabljeno (temeljno) pravilo, po katerem vsaka stranka nosi trditveno in dokazno breme za tista dejstva, ki so ji v korist.
gradbena pogodba - neposredno obvezno plačilo podizvajalcu - javno naročanje - razlaga zakona - uredba - restriktivna razlaga
sklep o začetku davčnega inšpekcijskega nadzora - odmera davka od nenapovedanih dohodkov - akt, ki se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu - subsidiarno sodno varstvo po 4. členu ZUS-1
Postopek odmere davka od nenapovedanih dohodkov po 68.a členu ZDavP-2 je upravni davčni postopek, ki je vezan na pravila ZDavP tudi glede davčnega inšpekcijskega nadzora, ter ni posebno izredno pravno sredstvo, kot to zatrjuje pritožnik. Upravni postopek je sestavljen iz posameznih dejanj, ki se opravljajo in si sledijo v določenem redu, tako da tvorijo organsko celoto. Cilj posameznih dejanj davčnega postopka, ki si sledijo v logičnem zaporedju, je odločitev o davčni obveznosti. Zato vodenja postopka kot povsem splošne oznake za aktivnost upravnega organa ni mogoče opredeliti niti kot izdaje upravnega akta v smislu 2. člena ZUS-1, niti kot posamičnega akta ali dejanja iz 4. člena ZUS-1. S tožbo v upravnem sporu pa ni mogoče preprečiti teka v zakonu predpisanega postopka, saj mora oseba izkoristiti pravna sredstva, ki jih zakon predvideva v tistem postopku, ki se vodi, s tožbo po 4. členu ZUS-1 pa teh pravnih sredstev ni mogoče obiti.
ZUS-1 člen 22, 22/1, 83, 83/2-1, 85, 85/2. ZDDV-1 člen 67, 67/1-a, 73, 73/4, 76, 76/1-9, 81, 81/3, 81/8. ZPP člen 351, 351/2. ZDavP-2 člen 74, 74/4, 97, 97/6.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zavrnitev odbitka vstopnega DDV - zloraba sistema DDV - davčna številka izdajatelja računa
O izdaji računa je moč govoriti, ko prodajalec oziroma tisti, ki je po zakonu zavezan izdati račun, fizično pripravi dokument, ki ima vse z zakonom določene elemente računa (osmi odstavek 81. člena ZDDV-1), in ko to naredi z voljo, da ta račun preda kupcu, da bo ta na njegovi podlagi lahko odbijal vstopni DDV.
Ker v obravnavani zadevi manjka prav ta voljni vidik izdaje računa, je treba zaključiti, da do izdaje spornega računa, ki ga je revident uporabil za odbijanja vstopnega DDV, sploh ni prišlo.
V takih primerih nevtralnost delovanja sistema DDV zakon varuje že s tem, da kot pogoj za uveljavljanje odbitka vstopnega DDV zahteva, da je davčnemu zavezancu izdan račun, kot izhaja iz točke a) prvega odstavka 67. člena ZDDV-1. Če torej davčnemu zavezancu račun ni bil izdan, nima pravice do odbitka.
ZUS-1 člen 20, 20/3, 83, 83/2-1, 85, 85/2, 92. ZDDV-1 člen 67, 67/1, 76. ZPP-UPB3 člen 92.
dovoljena revizija - davek na dodano vrednost - zloraba sistema DDV - subjektivni element - odbitek vstopnega DDV - dodatna odmera davka - pravni standard
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejanskih ugotovitev in okoliščin zadeve utemeljeno zaključilo, da je davčni organ izkazal revidentov subjektivni element, svojo odločitev pa je tudi ustrezno obrazložilo tako, da se je opredelilo do vseh relevantnih revidentovih ugovorov in trditev. Nepreverjanje dobaviteljev pred sklenitvijo spornih poslov, neseznanjenost z odgovornimi osebami dobaviteljev, sestavljanje spremljajoče dokumentacije za in namesto dobaviteljev ter končno ugotovitev, da je revident v spornih primerih odstopil od svoje siceršnje poslovne prakse, so vse razlogi, na podlagi katerih je mogoče utemeljeno zaključiti, da je davčni zavezanec imel védenje o zlorabi sistema DDV, toliko bolj, če tak zaključek temelji na povezavi vseh navedenih razlogov, kot v obravnavnem primeru.
Po oceni Vrhovnega sodišča je tudi pravilna ocena , da so revidentove navedbe v tožbi, s katerimi zanika odstop od svoje siceršnje poslovne prakse, ter implicira, da od te pravzaprav odstopa dobava s strani družbe EE., nedovoljene tožbene novote. Teh ugovorov namreč revident v postopku pred izdajo akta ni uveljavljal. Glede na dejavnost, ki jo opravlja revident, to je zbiranje in predelava odpadnih surovin, ter glede na zavezujoče določbe Uredbe, pa bi bilo sploh pričakovati od revidenta še večjo skrbnost.
Pri obdavčitvi je treba izhajati iz objektivnega neto načela, ki zagotavlja davčno pravičnost, ker terja, da se od dohodka odštejejo za njegovo pridobitev potrebni stroški, saj je le (pozitivna) razlika tista, ki dejansko pomeni povečanje premoženja (ekonomske moči) davčnega zavezanca.
Če je določene stroške nosil naročnik, potem plačila v delu, ki pomeni njihovo povrnitev revidentu v dejansko nastali višini, ni mogoče šteti za dohodek revidenta v smislu ZDoh-2.
V zvezi s prispevkom iz 55a. člena ZZVZZ je treba pritrditi revidentu, da se ta prispevek po svojih značilnostih bistveno ne razlikuje od davčne obremenitve z dohodnino. Skladno z navedenim torej ni razlogov, da bi bila osnova za plačilo prispevka na podlagi 55a. člena določena brez upoštevanja načela (davčne) pravičnosti ki velja za določitev davčne osnove za plačilo dohodnine iz dohodka iz drugega pogodbenega razmerja.
Vrhovno sodišče ugotavlja, da se mora tudi pri določitvi osnove za odmero prispevka po 55.a členu ZZVZZ analogno uporabiti četrti odstavek 41. člena ZDoh-2, v delu, ki določa, da se pri tem upoštevajo tudi normirani stroški v višini 10% oziroma, da je mogoče uveljavljati dejanske stroške prevoza in nočitve v zvezi z opravljanjem dela ali storitev, ki se priznajo ob upoštevanju 44. člena ZDoh-2.
ZUS-1 člen 72, 83, 83/2. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4. ZDoh-1 člen 30, 30/4. ZDavP-2 člen 5, 74, 74/3, 74/4.
dovoljena revizija - zloraba - obid zakona - davčno izogibanje - opcije - obrazložitev sodbe - davki - davek od dohodkov pravnih oseb - davki in prispevki od dohodkov fizičnih oseb iz zaposlitve - navidezen pravni posel - opcijski posli - opcijsko upravičenje
Posamezni pravni posel ne more biti hkrati opredeljen kot navidezen in kot pravni posel s katerim se neposredno doseže zaobid davčnih obveznosti.
Za obstoj zlorabe na davčnem področju morata biti podana tako objektivni kot subjektivni element. Za obstoj objektivnega elementa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da čeprav so bili spoštovani vsi formalni pogoji, določeni v posameznem predpisu, ki ga pri sklepanju pravnih poslov uporabi davčni zavezanec, cilj, ki mu ta predpis sledi, ni bil dosežen. Za obstoj subjektivnega elementa pa mora iz vseh objektivnih okoliščin izhajati, da je bistven namen zadevnih transakcij pridobiti neupravičeno davčno ugodnost.
pritožba - dohodnina - razveljavitev - sodna taksa za tožbo - sodna taksa ob domnevi umika
Glede na peti odstavek 34. člena ZST-1 mora sodišče prve stopnje preden izda nalog za plačilo sodne takse za ustavitev postopka, preveriti ali je stranka takso, ki se sicer šteje, da ni plačana, plačala in jo pri naložitvi takse za ustavitev postopka upoštevati. V obravnavanem primeru je pritožnik k ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse za ustavitev postopka priložil potrdilo o plačilu. Sodišče prve stopnje je njegove navedbe upoštevalo le v okviru presoje, ali je bil postopek pravilno ustavljen, ne pa tudi v zvezi s petim odstavkom 34. člena ZUS-1, na podlagi katerega bi moralo preveriti ali je bilo plačilo kot tako dejansko izvedeno.