ZIPRS člen 18. Pravilnik o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije člen 84.
subvencija
Postopek je bil voden pravilno v skladu s Pravilnikom ter dovolj transparentno, tako da omogoča preizkus pravilnosti odločitve. Tudi po presoji sodišča ima komisija v primeru, ko so razpisana sredstva omejena, število prijaviteljev na razpis pa ne, pravico določiti okvir oziroma najnižje število točk po kriterijih za razvrščanje, od katerih bo podeljevala sredstva, saj bi v nasprotnem prišlo do prevelikega drobljenja sredstev, na kar opozarja tudi tožena stranka.
Po presoji sodišča tak seznam zaostalih obveznosti v katerem je sicer za davke in prispevke iz dejavnosti za leta 1992, 1993, 1994, 1995 in 1996 navedena odločba, za leti 1997 in 1998 pa odločbe niso navedene, naveden je le davčni obračun na kontu 2021 - prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za prometni davek pa je za vsa leta (razen za leto 1996, ko je navedena odmerna odločba) naveden le davčni obračun na kontu 2300 - prometni davek, ne ustreza seznamu zaostalih obveznosti, kot ga določa 2. odstavek 44. člena ZDavP. Iz obravnavanega seznama zaostalih obveznosti, kot ga določa 2. odstavek 44. člena ZDavP. Iz obravnavanega seznama zaostalih obveznosti ni razvidno, po katerih izvršilnih naslovih (odmernih odločbah oziroma predlaganih obračunih) se izterjujeta sporni obveznosti, zato seznama po presoji sodišča ni mogoče šteti za pravilen izvršilni naslov v smislu določbe 2. odstavka 44. člena ZDavP.
Davčni zavezanci morajo zaradi uveljavljanja zmanjšanja osnove iz tega naslova predložiti dokazilo o plačilu sredstev (lahko tudi kreditno pogodbo) ter obvestilo o stanju na računu vrednostnih papirjev na dan 31. 12. tistega leta, za katero se dohodnina odmerja, ki jim ga je posredovala KDD. Znižanje davčne osnove na podlagi 13. točke 1. odstavka 9.člena ZDoh se uveljavlja v letu, v katerem je zavezanec vplačal sredstva za nakup delnic oziroma vložkov gospodarskih družb, zato nima prav tožnica, ko pravi, da se lahko uveljavlja le tisti znesek, ki je enak odplačanemu kreditu.
URS člen 157, 157/1, 157, 157/1. ZOFVI člen 105, 105/4, 105, 105/4. ZUS člen 60, 60/1-3, 1, 14, 14/3, 60, 60/1-3, 1, 14, 14/3. ZUP člen 140/2, 3, 140, 140/1, 140/2, 3, 140, 140/1. Pravilnik o napredovanju zaposlenih v šolah v nazive člen 12, 18, 7, 7/1, 7/2, 12, 18, 7, 7/1, 7/2.
dokazno pravo v postopku napredovanja v naziv - prepoved navajanja novih dejstev in dokazov
Določbe iz II. poglavja Pravilnika, čeprav so sistematizirane pod naslovom "postopek podelitve naziva", imajo tudi materialno vsebino, ki jo je treba upoštevati ob uporabi pravil dokaznega prava iz ZUP. V presoji je sodišče upoštevalo upravno-sodno prakso, ki določilo 3. odstavka 14. člena ZUS razlaga zelo omejeno in sicer v takih primerih ugotavlja tudi, ali bi novi dokazi, ki jih stranka predloži šele v upravnem sporu, lahko bili podlaga za drugačno odločitev.
odločba kot javna listina - upravičenec do denacionalizacije
Resničnosti tistega, kar se v javni listini določa (tj. odločbe), v postopku, v katerem ta listina služi kot dokaz, ni mogoče izpodbijati. Za izpodbijanje tistega, kar se v taki javni listini določa, velja drug postopek - postopek na podlagi pravnih sredstev. Če javne listine - odločbe na ta način niso bile izpodbite, so v postopku, v katerem so te listine dokazi, organi nanje vezani v tem smislu, da morajo šteti, da je dokazano, o čemer se v njih odloča.
Kadar po 11. členu ZDen uveljavljajo denacionalizacijo po prejšnjem lastniku, ki je umrl pred 28. 8. 1945, kot upravičenci njegovi pravni nasledniki, le-ti nastopajo v postopku le kot skupnost dedičev. Osebe, ki z denacionalizacijsko zahtevo vrnitev premoženja v smislu 11. člena ZDen uveljavljajo, kot vlagatelji lahko nastopajo v korist vseh dedičev in glede vsega premoženja, če je zahteva tako oblikovana oziroma če se ne omejuje na nekatere dediče ter le njim pripadajoči del premoženja.
V pouku o pravnem sredstvu je treba (pravilno) navesti, na koga se stranka lahko pritoži, pri kom in v katerem roku vloži pritožbo in koliko znaša zanjo taksa ter da lahko poda pritožbo tudi na zapisnik pri organu, ki je odločbo izdal, ta pa mora biti naveden s polnim imenom in naslovom v primeru, če je pritožba zoper odločbo dovoljena. Če je pouk o pravnem sredstvu v odločbi, kot v konkretnem primeru, napačen, se stranka lahko ravna po veljavnih predpisih ali po pouku; vendar pa če se stranka ravna po napačnem pouku to zanjo ne more imeti nobenih škodljivih posledic (4. odstavek 215. člena ZUP).
V primeru, ko iz podatkov predloženega upravnega spisa in izpodbijane odločbe izhaja, da je bila stranka napačno poučena, da pritožba ni dovoljena in da je mogoč upravni spor, na podlagi določbe 6. odstavka 215. člena ZUP teče rok za pritožbo od dneva vročitve sodnega sklepa, s katerim je bila tožba zavržena kot nedovoljena, če stranka že prej ni vložila pritožbe na pristojni organ. Zato ima v tem primeru tožeča stranka pravico vložiti pritožbo zoper uvodoma navedeno odločbo tožene stranke v (petnajstdnevnem) roku, ki ga ima stranka za vložitev pritožbe po določbi 1. odstavka 235. člena ZUP, pri čemer rok za pritožbo teče za tožečo stranko od dneva vročitve te sodne odločbe.
Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja člen 11/5, 11, 11/2, 11/3, 11/5, 11, 11/2, 11/3.
komunalno opremljeno stavbno zemljišče - priključek za preskrbo s pitno vodo - stavbno zemljišče
Pri priključku za preskrbo s pitno vodo kot zahtevi za opredelitev zemljišča kot komunalno opremljenega gre za zagotovljeno možnost priključitve na sistem za distribucijo kot sistem za preskrbo s pitno vodo. Priključka na sistem za distribucijo pa vodnjak ne predstavlja.
Določbo 15. člena ZDen je treba razlagati tako, da so v primeru, če je upravičenec do denacionalizacije mrtev ali razglašen za mrtvega, upravičeni za uveljavljanje pravic po ZDen tisti, ki lahko po 78. členu oziroma 81. členu ZDen pridobijo upravičenčevo premoženje. Upravičenost do dedovanja morajo v denacionalizacijskem postopku izkazati s stopnjo verjetnosti.
Tožnika sicer nista opredelila pravne podlage na katero opirata zahtevo za izdajo začasne odredbe (1. ali 2. odstavek 69. člena ZUS), čeprav se to pričakuje, zlasti, ker vlagata zahtevo po prava vešči stranki. Glede na izrecno zahtevo, ki se glasi "zaradi česar predlaga, da naslovno sodišče odloži izvršbo," pa je sodišče štelo, da zahtevata izdajo začasne odredbe po določbi 1. odstavka 69. člena ZUS.
Z odločbo, ki je predmet izvršbe, je bilo tožnikoma naloženo, da otroka vključita v diagnostični postopek zaradi suma na bolezen, ki jo je treba zdraviti. Tega, da bi prišlo v tem postopku dejansko do odstranitve bezgavke, ne da bi bilo pred tem opravljeno zanesljivo diagnosticiranje, pa tožnika nista izkazala. Da v konkretnem primeru odložitev izvršitve ne bi nasprotovala javni koristi, glede na to, da se je postopek začel po uradni dolžnosti, pa bi morale obstajati posebne, izjemne okoliščine, ki pa jih tožnika v svoji zahtevi niti ne zatrjujeta.