ZDavP člen 15a. ZDavP-1 člen 406. ZDDPO (1990) člen 13. ZDDPO (1993) člen 30. ZUS člen 60, 60/1-4, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - davčna olajšava - obresti od vrednostnih papirjev - zamudne obresti
Zamudne obresti od neplačanih davkov začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. V skladu z Zakonom o davku od dobička pravnih oseb se v davčno osnovo za odmero davka od dobička pravnih oseb ne vštevajo obresti od vrednostnih papirjev, ki so jih izdali: Republika Slovenija, občina oziroma javna podjetja, ki so jih ustanovile Republika Slovenija oziroma občine. Obresti od vrednostnih papirjev, ki jih je izdala Agencija Republike Slovenije za sanacijo bank in hranilnic ni mogoče priznati kot davčno olajšavo.
mejni ugotovitveni postopek - evidentiranje posestnih mej v zemljiški kataster - sprememba površine parcel
Na podlagi zapisnika o ureditvi mej, ki so ga podpisali vsi prizadeti, geodetska služba po uradni dolžnosti evidentira ugotovljeno stanje v zemljiškem katastru. Površina parcel, ki jo na podlagi zamejičenja na terenu ugotovi geodetski organ, je le matematični izračun dejanskega stanja, zato so ugovori glede površine parcel neutemeljeni.
ZDavP člen 15, 15a. ZDavP-1 člen 406. ZDDPO člen 7, 8, 9, 10, 11, 12. ZUP (1986) člen 137. ZDoh člen 15. ZPD člen 7. ZUS člen 60, 60/1-4, 67, 67/2, 73, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - zamudne obresti - ugotovitev dobička pravne osebe - poslovno potrebni strošek - verodostojna listina - prometni davek - davčni inšpektor
Zamudne obresti za premalo plačane davke začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je dopustno uveljavljati le, če je dejansko stanje ugotavljalo prvostopno sodišče. Dobiček pravne osebe se ugotovi tako, da se od prihodkov odštejejo odhodki, pri čemer se med odhodke, upoštevne za ugotovitev davčne osnove, vštevajo le z zakonom priznani odhodki, to pa so tisti, ki so pogoj za opravljanje dejavnosti ali posledica opravljanja dejavnosti oziroma tisti, ki so neposreden pogoj za opravljanje prihodkov. O tem mora imeti davčni zavezanec verodostojne listine iz voditi predpisane evidence.
azil - pospešeni postopek - namerno zavajanje ali zloraba postopka - odložitev prisilne odstranitve iz RS
Tožnik je izrazil namen zaprositi za azil v RS šele po štirih dneh svojega bivanja v centru za tujce, kamor je bil nastanjen z namenom, da bo odstranjen iz RS, in 30 let po svojem prihodu v RS. Na podlagi teh okoliščin je tožena stranka utemeljeno sklepala, da je tožnik zavajal oz. zlorabljal postopek in da je za azil zaprosil zgolj zaradi tega, da bi se izognil prisilni odstranitvi iz države.
ZDavP člen 15a, 200, 200/2, 200/5, 200/6. ZDavP-1 člen 406. ZUP (1986) člen 244. ZUS člen 66, 66/1-4, 77, 77/2-3.
davek od dobička pravnih oseb - obdavčenje skupine - sprememba skupine med obdobjem - zamudne obresti
Zamudne obresti od premalo plačanega davka začnejo teči z dnem izvršljivosti odmerne odločbe. Sprememba davčne skupine je možna tudi med obdobjem, za katero je skupna obdavčitev dovoljena. Kateri zavezanci izpolnjujejo pogoje za obdavčitev v skupini, se ugotavlja letno.
zahteva za izdajo začasne odločbe - končan postopek
Kadar upravni organ o glavni stvari odloči s končno odločbo in je postopek končan, ni več zakonitih pogojev za izdajo začasne odločbe po določbah 221. člena ZUP. Tudi v primerih, ko je izdana začasna odločba, jo mora upravni organ z odločbo o glavni stvari razveljaviti.
azil- pospešeni postopek - ponovna prošnja za azil - zloraba postopka
Za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene je dovolj že eden od razlogov iz drugega odstavka 35. člena ZAzil. Zavajanje oziroma zloraba postopka je bila v tem primeru podana s tem, da so tožniki ponovno prošnjo za azil vložili šele po treh dneh bivanja v Centru za tujce, kamor so bili nastanjeni zaradi odstranitve iz države, po tem, ko so bili vrnjeni iz Nemčije.
ZUS člen 72, 72/5, 73, 77, 77/1. ZUN člen 54, 54/2, 55, 55/1.
lokacijsko dovoljenje - prizidek kot novogradnja - odmik od meje - soglasje mejaša - ugovori dejanske narave - glavna obravnava na pritožbeni stopnji
Sporen prizidek, ki je predmet legalizacije, predstavlja novogradnjo in ne rekonstrukcije obstoječega objekta - lesene garaže, saj garaža zdaj tako po površini kot po namembnosti predstavlja manjši del celotnega posega. Pritožbeno sodišče opravi glavno obravnavo, če je sodišče prve stopnje samo ugotavljalo dejansko stanje, pritožbeno sodišče pa meni, da je treba ugotoviti nova dejstva in izvesti nove dokaze.
ZVO člen 15, 15/4, 56, 56/1-6. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
enotno dovoljenje za gradnjo - priznanje statusa stranke v postopku - vplivno območje - zmotna uporaba materialnega prava
Tožniki nimajo položaja stranskih udeležencev v tem postopku, saj izdaja enotnega dovoljenja za gradnjo RTO naprave ne posega v njihovo pravico do zdravega in čistega življenjskega okolja. Nasprotno, gradnja RTO naprave je namenjena prav zmanjšanju sedanjega razvrednotenja življenjskega okolja. Sam tehnološki postopek proizvodnje anhidrida ftalne kisline pa se izvaja na podlagi ustreznih dovoljenj, ki niso predmet tega, temveč drugih upravnih postopkov.
sprejem v državljanstvo - dve vlogi - ista upravna stvar - zavrženje kasnejše vloge
Tožnik je vložil vlogo za sprejem v državljanstvo na podlagi 13. člena ZDRS (dne 26.1.2001), ko o njegovi že vloženi vlogi za sprejem v državljanstvo RS na podlagi 12. člena ZDRS še ni bilo pravnomočno odločeno. Ker gre pri tožnikovih vlogah za isto upravno stvar, saj gre v obeh primerih za odločanje o pravici fizične osebe na področju upravnega prava (2. člen ZUP 1999), so podani pogoji iz 4. točke 1. odstavka 129. člena ZUP 1999 za zavrženje tožnikove vloge (z dne 26.1.2001) za sprejem v državljanstvo RS.
promet z zdravili - začasna odredba - verjetnost nastanka hujših škodljivih posledic
Verjetnosti nastanka hujših škodljivih posledic ni mogoče izkazati, če zahteva ne vsebuje navedb niti dokazov, ki bi bili konkretizirani v taki meri, da je mogoče posledice tudi konkretno ovrednotiti (materialno ali nematerialno) in gre dejansko samo za sklepanje, da bi bile posledice lahko tudi možne.
Kadar upravni organ izda začasno odločbo in v njej določi rok njene veljavnosti, gre za tako imenovano temporarno odločbo. Po preteku roka učinki take odločbe prenehajo in zato tožeča stranka nima več pravovarstvene potrebe za presojo zakonitosti odločbe, s katero je drugostopni organ to odločbo razveljavil. Tudi v primeru, če bi bilo tožbi ugodeno, si tožeča stranka svojega pravnega položaja ne more izboljšati, saj pravnega razmerja, zaradi poteka roka, ni več mogoče vzpostaviti v obsegu, kot je bilo odločeno s temporarno odločbo.
Objektivne in subjektivne okoliščine, ki v smislu 3. točke 1. odstavka 201. člena ZKP kažejo na ponovitveno nevarnost, morajo biti izkazane na dokazni ravni utemeljenega suma, ne pa na ravni gotovosti, ki se zahteva za obsodilno sodbo
ZKP člen 18, 18/1, 364, 364/7, 371, 371/1-11, 420, 420/2.
načelo proste presoje dokazov – zavrnitev dokaznega predloga – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost ter ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki.
dovoljenost revizije - izpodbijanje odločitve o obrestnem delu tožbenega zahtevka - postranske terjatve - zavrženje revizije
Revizija, ki izpodbija le odločitev o obrestih kot postranski terjatvi, ni dovoljena, ker je vložena zoper sodbo, zoper katero je ni mogoče vložiti (drugi odstavek 374. člena ZPP). Tako ni mogoče upoštevati sporne vrednosti, ki jo je tožeča stranka navedla v reviziji.
odgovornost komunalnega podjetja - krivdna odgovornost - vzdrževanje cest - padec na poledeneli pešpoti - skrbnost - povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine
Iz dnevnika tožene stranke sicer izhaja, da je v noči pred škodnim dogodkom sporna pešpot bila posipana in soljena, da pa je tožnica vendarle padla na poledeneli poti, kar - tudi po izpovedi reševalcev o spolzki in poledeneli poti - omogoča sklepanje, da pešpot ni bila vzdrževana tako, kakor bi morala biti.