Če sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov - indicev, ko iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, bo izdalo obsodilno sodbo le, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil kaznivo dejanje.
Merilo za dovoljenost dokaza ni okoliščina, ali je ta dokaz v breme ali v korist obdolženca, temveč način, kako je dokaz pridobljen, oziroma ali gre za dokaz, pridobljen v skladu z določbami ZKP (torej s svobodno voljo obdolženca).
obnova postopka - predlog, ki ga vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZPP o pooblaščencih, ki v 86. členu za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi zahteva zastopanje po pooblaščencu, ki je lahko samo odvetnik. Izjema velja za stranke, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, česar toženka ne izkazuje. Ker je torej predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki nima te pravice, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 91. člena ZPP in kot nedovoljeno zavrglo vloženo pravno sredstvo, saj je pravilno štelo, da to dejanje sploh ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena ZPP).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna prednost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - izključna krivda
Zavarovanec tožene stranke je v križišču zavijal v levo, saj mu je nasproti vozeče vozilo dalo prednost. Zato mu ni mogoče pripisati protipravnega ravnanja.
Kršitve postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP se lahko pojavijo le v pisno izdelani sodbi. Pisno izdelana sodba se mora s sodbo, ki je bila razglašena, popolnoma ujemati v izreku, ne pa tudi v obrazložitvi.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23290
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 374, 374/1.URS člen 29, 29-3. KZ člen42, 42-2, 43, 43-1.
pravica do obrambe – pravica do izvajanja dokazov v svojo korist – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti – razlogi izpodbijanja – obseg preizkusa – omilitev kazni
Sodišče za zagotovitev pravice do izvajanja dokazov v korist obsojenca ne sme zavrniti izvedbe predlaganega dokaza, razen če je očitno, da ni pomemben za odločitev, ali pa bi bilo nadaljnje izvajanje zaradi jasnosti zadeve odveč.
Pritožbeno sodišče, ki dejanje opredeli po milejši pravni kvalifikaciji, ni dolžno pri odmeri kazenske sankcije uporabiti omilitvenih določb, kot jih je sodišče prve stopnje.
pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - nova dejstva in novi dokazi (beneficium novorum) - odgovor na pritožbene navedbe - relativno bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Višje sodišče ni presodilo pritožbenih navedb in odgovorilo na predlog za zaslišanje prič, s tem pa je kršilo določbo 1. odstavka 395. člena ZKP. Ker pa so razlogi, ki so narekovali zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, vsebinsko enaki razlogom, ki bi narekovali zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič in je očitno, da tudi ti dokazni predlogi obrambe ne bi mogli biti uspešni, ni podana vzročna zveza med ugotovljeno procesno kršitvijo in zakonitostjo pravnomočne sodbe.
ZOR člen 12, 13, 16, 30, 30/1, 30/2, 30/3, 189, 189/1, 189/3.
izgubljeni dobiček - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - škoda, nastala s pogajanji - nepoštena pogajanja - nenadna škoda - negativni pogodbeni interes - načelo prepovedi povzročanja škode - vzročna zveza in predvidljivost škode
Nepoštena pogajanja pomenijo kršitev načel vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode. Kršitev teh načel terja uporabo splošnih pravil odškodninske odgovornosti, torej tudi priznavanje izgubljenega dobička. Ni pa prezreti pravil o vzročni zvezi in predvidljivosti škode.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2-14. ZUS člen 16, 72, 72/3, 74. ZUP (1986) člen 249, 252.
obnova postopka - neprevedena listina v tujem jeziku - bistvena kršitev določb postopka
Če je sestavni del dejanskega stanja dokumentacija v tujem jeziku, mora biti priložen overjen prevod. Če ta ni priložen, sodbe prve stopnje ni mogoče preizkusiti, kar je bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 3. odstavkom 72. člena ZUS.
odgovornost države - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba med izvajanjem vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote
Izvajanje taktične vaje "protinapad z zasedami" v polni bojni opremi in z radijsko postajo na hrbtu, med močnim dežjem in po izjemno strmem ter spolzkem in gladkem terenu predstavlja nevarno dejavnost.
ZPP člen 11, 408.ZZZDR člen 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95.
ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - načelo ekonomičnosti
Metoda ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je tako zanesljiva, da je ne more ovreči noben drug dokaz. Izvajanje drugih dokazov bi bilo zato v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
Kadar delodajalec plačuje kolektivno nezgodno zavarovanje, je treba presoditi, ali gre za zavarovanje odgovornosti, saj se v takem primeru izplačana zavarovalnina všteje v odškodnino, ki jo je delodajalec dolžan plačati tožniku za škodo, ki jo je povzročil njegov delavec.
povečanje vrednosti zemljišča - vlaganja fizične osebe - vrnitev nepremičnine pred ugotovitvijo povečane vrednosti - dopolnilna odločba
Če med najemojemalcem in upravičencem (6. odstavek 25. člena ZDen) ni dosežen sporazum, lahko upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. V takem primeru organ, ki vodi postopek, odloči o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, naknadno z dopolnilno odločbo.
Tožnik je na podlagi družbene pogodbe upravičen do dogovorjenega solastninskega deleža. Če so bili delovni prispevki toženke in njenega moža res večji (in zato denarni prispevki tožnika manjši), ima toženka izravnalni zahtevek, vendar le v denarju - sicer bi bil izključen dogovorjeni cilj družbe, da postanejo družbeniki solastniki zgrajene hiše - tožnik do ene polovice, toženka in njen mož pa skupaj do druge polovice.