ZUS člen 73. Zazil člen 32, 32/1-3, 35, 35/2-1, 35/2-2.
pospešeni azilni postopek - očitno neutemeljena prošnja
V pospešenem azilnem postopku se lahko odloči že na podlagi prošnje za azil, če je podan kateri izmed razlogov, določenih v drugem odstavku 35. člena ZAzil. V pospešenem azilnem postopku se ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev za priznanje azila, ki so določeni v 1. členu ZAzil, pač pa preverja, ali je prosilec spoštoval določbe ZAzil in prepričljivo in verodostojno predstavil razloge, na katerih temelji njegova prošnja, kot mu to nalaga 29. člen ZAzil.
združitev zadev v en postopek - izdaja sklepa o združitvi
Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za več zadev skupaj ob pogojih, določenih v 2. odstavku 27. člena; če organ za brezplačno pravno pomoč o združitvi ne izda formalnega sklepa, ne gre za bistveno kršitev pravil, če so za združitev izpolnjeni vsebinski pogoji.
ZUS člen 73. Zazil člen 35, 35/2-1, 36, 36/-4, 63b, 63b/2-23.
pospešeni azilni postopek - očitno neutemeljena prošnja - prikritje predhodno vložene prošnje za azil v drugi državi
Razlog za sprejem odločitve v pospešenem azilnem postopku je tudi ugotovitev, da je prosilec prikril, da je pred vložitvijo prošnje za azil v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za azil v drugi državi, še posebej, če je pri tem uporabljal napačno istovetnost (4. odstavek 36. člena ZAZil). Po 63.b členu ZAzil se namreč prošnja za azil poda na predpisanem obrazcu, tujec pa mora med drugim dati tudi podatek, ali je pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji, za azil zaprosil tudi v drugih državah (23. alinea drugega odstavka 63.b člena ZAzil).
Uporaba številk je tisti bistveni namen, zaradi katerega se odločbe o dodelitvi številk izdajajo. Rezervacija številk z možnostjo njihove aktivacije pa je po svoji vsebini dodelitev teh številk in s tem pogoj za plačilo pristojbine.
ZUS člen 73. ZAzil člen 29, 32, 32/2, 35, 53/2-1, 36, 36/1-2, 36/1-5.
azil - pospešeni postopek - zavajanje ali zloraba postopka - tožbeni predlog za prekinitev postopka upravnega spora in začetek postopka pred Ustavnim sodiščem
V pospešenem azilnem postopku se lahko odloči že na podlagi prošnje za azil, če je podan kateri izmed razlogov, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil. V pospešenem azilnem postopku se ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev za priznanje azila, ki so določeni v 1. členu ZAzil, pač pa preverja, ali je prosilec spoštoval določbe ZAzil in prepričljivo in verodostojno predstavil razloge, na katerih temelji njegova prošnja, kot mu to nalaga 29. člen ZAzil. Po določbi 156. člena Ustave RS mora sodišče, če pri odločanju meni, da je zakon, ki bi ga moralo uporabiti, protiustaven, postopek prekiniti in začeti postopek pred Ustavnim sodiščem. Za tako odločitev sodišče ni vezano na predlog strank v postopku, temveč gre za njegovo suvereno ugotovitev in odločitev, niti ni sodišče dolžno v vsakem primeru posebej pojasnjevati, zakaj šteje, da ne gre za situacijo iz citiranega 156. člena Ustave RS.
Po določbah ZAzil državljanstvo prosilca za azil ni okoliščina, ki bi se ugotavljala v postopku odločanja o njegovi prošnji za azil. Ker je zaščita v obliki azila namenjena tujcu, to pa je po opredelitvi pojmov v 2. členu ZAzil vsakdo, ki ni državljan Republike Slovenije. Če je podatek o državljanstvu tujca - prosilca za azil vključen v izrek odločitve, je tak podatek šteti za podatek identifikacije, ki je namenjen zgolj odločanju o prošnji za azil. Določba 3. odstavka 32. člena ZAzil ima procesno naravo, kršitev te določbe pa ni absolutna, da bi jo moralo ugotavljati sodišče po uradni dolžnosti v postopku odločanja o tožbi, pač pa relativna, kar pomeni, da jo mora uveljavljati tožnik, in sicer tako, da razloži, v čem je s prevodom bila navedena določba ZAzil prekršena in v čem je to vplivalo ali moglo vplivati na odločitev oziroma na uveljavljanje pravnega sredstva. Direktiva št. 2004/83/EC ima splošen značaj, ker je namenjena vsem državam članicam, določa pa minimalne standarde preganjanja v smislu razlogov Ženevske konvencije; da se nacionalni predpisi tudi v času, dokler posamezna direktiva še ni uveljavljena v nacionalnem pravu, lahko razlagajo v skladu z direktivami, pa izhaja tudi iz odločbe Sodišča ES v zadevi 8/81 Becker (odločitve sodišča ES, več avtorjev, NEBRA d.o.o., Ljubljana, 2004, stran 273).
pospešeni azilni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - izogibanje vojaških vaj in verbalne grožnje
V pospešenem azilnem postopku lahko pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil zavrne kot očitno neutemeljeno, če je že iz same prošnje očitno, da prosilcu v njegovi izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu ureditve v Zakonu o azilu, ki določa pogoje za pridobitev azila tako, da se sklicuje na pogoje Ženevske konvencije; po teh pa se za preganjanje šteje preganjanje zaradi rase, vere, nacionalne pripadnosti, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini. Zatrjevanje izogibanja vojaški službi oziroma vojaških vaj in verbalne grožnje pa po upravno sodni praksi ne dosegajo standarda, ki se je uveljavilo v upravni sodni praksi na podlagi razlag, ki jih vsebujeta Priročnik UNCHR o postopkih in kriterijih za določitev statusa begunca in tudi Direktiva Sveta evropske unije o minimalnih standardih za kvalifikacijo in status državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva kot beguncev oziroma kot oseb, ki kakorkoli drugače potrebujejo mednarodno zaščito in vsebina priznane zaščite - ki sicer nima učinka neposredne uporabe, jo je pa v času, ko še ni uveljavljena v nacionalnem pravu, mogoče uporabiti za namen razlage - stališče odločbe Sodišča ES v zadevi 8/81 Becker.
ZUS člen 51, 51/1, 67, 76/2, 73. ZUP (1986) člen 137. ZUN člen 60.
lokacijsko dovoljenje - legalizacija
Ker so postopki organa, ki je pristojen za odločanje o lokacijskih dovoljenjih, in organa, ki je pristojen za inšpekcijski nadzor, ločeni, se v lokacijskem postopku ne upoštevajo okoliščine, ki so pomembne za izdajo odločbe v inšpekcijskem postopku, ne sodijo pa med pogoje, ki so predpisani za izdajo lokacijskega dovoljenja.
ZAzil člen 35, 35/2-5. Protokol o azilu za državljane držav članic Evropske unije. ZUS člen 72, 72/5, 73.
azil - prosilec državljan države članice EU - varna izvorna država
Za obravnavo prošnje za azil, ki jo vloži državljan države, ki je članica EU, je kot materialno pravo treba uporabiti določbe Protokola o azilu za državljane držav članic Evropske unije (Uradni list RS, št. 27/04, MP št. 24/04) oziroma njegovega edinega člena, ki določa primere, v katerih se taka prošnja lahko sprejme v vsebinsko obravnavo.
ZUP člen 179, 179/6. ZENDMPE člen 104. Navodila za ugotavljanje in zamejničenje posestnih mej parcel člen 56, 57.
prerekanje podatkov na kopiji katastrskega načrta
Prvostopni organ je sicer ravnal napačno, ko je s svojo odločbo ugotovil pravilnost mapne kopije iz leta 2001, saj bi moral v smislu 6. odstavka 179. člena ZUP tožnikovo zahtevo zavrniti, vendar tudi po presoji pritožbenega sodišča ta kršitev ne vpliva na sicer pravilno odločitev prvostopnega organa (da je mapna kopija iz leta 1995, ki je bila tožniku izdana, slaba kopija, ki ne izkazuje dejanskega stanja v zemljiškem katastru) v obravnavani zadevi, s katero je smiselno zavrnil tožnikovo zahtevo.
ZUS člen 73. ZAzil člen 35, 35/2-1, 36, 36/1-2, 36/1-5.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - zavajanje ali zloraba azilnega postopka - namen odložitve prisilne odstranitve
V pospešenem azilnem postopku lahko pristojni organ takoj odloči o stvari in prošnjo za azil zavrne kot očitno neutemeljeno, če je podan kakšen razlog iz 2. odstavka 35. člena ZAzil. V tem postopku se ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev za pridobitev azila, ki so določeni v 1. členu Zazil.
Okoliščine, da se je tožnik nahajal v Sloveniji že od prvega aprila, da je ob prijetju izjavil, da je prišel v Slovenijo zaradi ekonomskih razlogov, bil odpeljan v Center za tujce, kjer je po nekaj dneh, dvanajstega aprila, izrazil namero za vložitev prošnje za azil in je šele ob podaji prošnje navajal preganjanje v izvorni državi, kažejo na to, da je prošnjo vložil z namenom, da odloži prisilno odstranitev iz Slovenije.
ZUS člen 73. ZAzil člen 29, 33, 33/2, 33/3,35, 35/2, 36, 36/1-2.
azil - pospešeni postopek - namerno zavajanje ali zloraba - tožbeni predlog za postavitev izvedenca
V pospešenem azilnem postopku se lahko odloči že na podlagi prošnje za azil, če je podan kateri izmed razlogov, določenih v 2. odstavku 35. člena ZAzil. V pospešenem azilnem postopku se ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev za priznanje azila, ki so določeni v 1. členu ZAzil, pač pa preverja, ali je prosilec spoštoval določbe ZAzil in prepričljivo in verodostojno predstavil razloge, na katerih temelji njegova prošnja, kot mu to nalaga 29. člen ZAzil. V 3. odstavku 33. člena ZAzil je res določeno, da mora pristojni organ pridobiti izvedensko mnenje, kadar to zahteva prosilec za azil, njegov zakoniti zastopnik ali pooblaščenec ali predstavnik Visokega komisariata, vendar glede na namen izvedenskega mnenja, ki je določen v 2. odstavku 33. člena ZAzil, mora biti taka zahteva določna in oprta na trditve, ki naj bi jih izvedensko mnenje potrdilo ali ovrglo, te trditve pa obrazložene s konkretnimi okoliščinami, ki izkazujejo, da je potrebno razjasniti vprašanja, za rešitev katerih je potrebno strokovno znanje, s katerim uradna oseba ne razpolaga.
ZDen člen 44, 44/1. Navodilo o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziromapremoženja člen 11.
status zemljišča - vrednotenje
Zemljišče, podržavljeno kot kmetijsko zemljišče na podlagi Zakona o agrarni reformi in kolonizaciji, bi bilo mogoče ovrednotiti kot stavbno zemljišče le, če bi bilo že ob podržavljenju s konkretnim aktom predvideno za gradnjo.
pospešeni azilni postopek - vsebina prošnje - očitno neutemeljena prošnja
V pospešenem azilnem postopku se ne ugotavlja, ali so podani pogoji za pridobitev azila, ki jih ZAzil določa v 1. členu, zato v tem postopku ni treba izvajati posebnega ugotovitvenega postopka, kar pomeni, da o razlogih, na katere prosilec opira svojo prošnjo, prosilca ni treba zaslišati.
ZPD člen 6, 6/1-2, 12, 12/1-5, 20, 24, 24/1-1. ZDavP-1 člen 406. ZDavP člen 15a, 15/1-4.
prometni davek - embalaže - reprodukcijski material namenjen za končno potrošnjo - pakiranje, embaliranje - dejavnost v okviru trgovine na debelo - zamudne obresti
Zamudne obresti bremenijo davčnega zavezanca z dnem izvršljivosti odločbe o odmeri davka. Embalaža oz. drug material za pakiranje se šteje za reprodukcijski material v smislu 2. točke 1. odstavka 6. člena ZPD, če se uporabi v proizvodnem procesu. Ker tožnica le prepakira oziroma opremi proizvode, ki jih proizvede drug proizvajalec, ne gre za proizvodni proces.
Embaliranje proizvodov v manjše enote ni tehnološko proizvodni proces temveč predstavlja pakiranje, embaliranje kot eno izmed dejavnosti v okviru trgovine na debelo.
azil - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - uporaba jezika v postopku - prevod odločbe v jezik, ki ga prosilec razume
Odločba tožene stranke je bila v skladu s 3. odstavkom 32. člena ZAzil prevedena v jezik, ki ga tožniki razumejo, le v bistvenem delu, torej v izreku, ključnem delu obrazložitve ter pravnem pouku.
ZUP (1986) člen 49, 249, 249/1-9, 256. ZUS člen 73.
lokacijsko in gradbeno dovoljenje - obnova postopka - mejaš kot stranka v postopku
Predlagateljica obnove kot neposredni mejaš izkazuje interes za varstvo svojih pravic in ji je zato v skladu z 49. členom ZUP 1986 treba priznati položaj stranke v postopku. Zato je bilo njenemu predlogu na podlagi 256. člena ZUP 1986 pravilno ugodeno in sicer v obsegu, da se zasliši kot stranska udeleženka v postopku.
nerazumljiva vloga - nejasnost glede vrste uveljavljanega pravnega sredstva - odprava pomanjkljivosti
Ker je od tega, s katerim pravnim sredstvom tožnik izpodbija odločbo, odvisna stvarna pristojnost za odločanje, je vloga iz katere ni razvidno, katero izredno pravno sredstvo je uveljavljal tožnik, nerazumljiva in je ni mogoče obravnavati. Take nerazumljive vloge ni dovoljeno zavreči temveč mora organ storiti, kar je treba, da se pomanjkljivosti odpravijo.
začasna odredba - pogoji za izdajo - verjetnost nastanka težko popravljive škode
Če že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka težko popravljive škode - ni izpolnjen, ostalih pogojev ni potrebno ugotavljati. Zgolj z navedbami o premoženjski škodi, pogoj težko popravljive škode ni izkazan.