ZZZDR člen 51, 51/2, 62, 62/2. ZTLR člen 20.ZOR člen 66.
navidezna pogodba - premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vrnitev darila - vlaganja v posebno premoženje zakonca
Zakonca se lahko dogovorita, da eden od njiju pridobi solastninski delež z vlaganji v posebno premoženje drugega, ne glede na to, ali bi na podlagi zakona s takimi vlaganji pridobil lastninsko pravico. V tem primeru namreč pridobi lastninsko pravico na podlagi pravnega posla, in ne na podlagi zakona.
absolutno bistvena kršitev določb pravdnega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med vsebino zapisnika in povzetkom vsebine v sodbi
Sodba druge stopnje se opira na napačen povzetek tožnikove izpovedbe o poteku mejne črte. Gre za odločilno okoliščino, saj je spor med strankama prav o tem, do kod je toženka uživala sporno zemljišče.
prodajna pogodba - prodaja ukradenega vozila - pridobitev lastninske pravice na premičnini - pravne napake - zaplemba vozila - razveza pogodbe
Toženec je tožniku izročil prodani avtomobil, toda na avtomobilu je imel lastninsko pravico nekdo tretji, zaradi česar je bil tožniku avtomobil zasežen. Zato sta sodišči prve in druge stopnje pravilno razsodili, da je imela prodana stvar pravno napako in da je bila po določilu prvega odstavka 510. člena v zvezi s 508. členom ZOR kupoprodajna pogodba razdrta.
URS člen 20.ZKP člen 192, 192/2, 201, 201/1-3, 202, 202/2.
pripor - ponovitvena nevarnost - vsebina sklepa o odreditvi pripora
V obrazložitvi sklepa o odreditvi pripora so v zadostni meri izpolnjene zahteve iz 3.tč. 1.odst. 201.čl. ZKP, če so glede okoliščin, v katerih je obdolženi F. storil očitana kazniva dejanja, navedene ugotovitve, kot so: da gre za združevanje s soobdolženci, stopnjevanje dobavljenih količin mamila v posameznih primerih, ko je ob koncu prišlo do zasega 1 kg heroina, izrabljanje gostinske dejavnosti v namene nedovoljene dejavnosti, vztrajnost obdolženega pri sodelovanju s soobdolženim - priprtim K.K., z nadaljnjo oceno, da način storitve zadnjega kaznivega dejanja - prodaja 1 kg heroina - predstavlja skupni projekt obdolženih F., K., K., in M.K..
ODZ paragraf 569.ZZZDR člen 86 - 95.ZD člen 10, 210. ZPP (1977) člen 1, 230, 230/3.
dedovanje - ugotovitev očetovstva - priznanje očetovstva - pravni interes za ugotovitveno tožbo - napotitev na pravdo - javne listine
Vselej je kot glavno ali predhodno vprašanje dopustno obravnavati spor o tem, ali je bilo očetovstvo že ugotovljeno ali priznano na način, ki je bil veljaven v času ugotovitve oziroma priznanja (primerjaj VSS, II Ips 224/82, 18.11.1982, Poročilo VSS 1/83, str. 18). Zapuščinsko sodišče je zato tožnico napotilo, naj v pravdi dokaže, da očetovstvo ni bilo veljavno ugotovljeno in priznano. Ne glede na to, ali gre v tem primeru res za sporna dejstva, pa vselej velja, da je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že z napotitvenim sklepom izdanim na podlagi 210. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD).
ZSZ člen 18, 19, 20, 22, 22/2, 23, 24, 24/1.ZKZ člen 6, 11.ZVRS člen 4, 14.
razlastitev - odškodnina - kmetijsko zemljišče - javna korist - država kot razlastitveni upravičenec - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine
Ob razlastitvi kmetijskega zemljišča se razlaščencu v zameno lahko ponudi le drugo kmetijsko zemljišče, če je to na razpolago. Za določitev drugega enakovrednega zemljišča in njegov status je namreč bistven namen, za katerega se je nepremičnina uporabljala do sprejetja planskega akta, s katerim je bil njen status spremenjen zaradi predvidene gradnje infrastukture. Če pa se razlaščencu izplača odškodnina, se ta izračuna glede na tržno vrednost, ki bi jo bilo mogoče doseči s prodajo kmetijskega zemljišča.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izvajanje dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - kršitev pravice do obrambe
V skladu s 3.alinejo 29.čl. Ustave RS je vsakomur, ki je obdolžen kaznivega dejanja, ob popolni enakopravnosti zagotovljena pravica izvajanja dokazov v njegovo korist, kar pa ne pomeni, da je sodišče dolžno izvesti vsak dokaz, ki ga predlaga obramba. Glede na načelo proste presoje dokazov sodišče namreč samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost.
ZOR člen 154, 154/2, 173, 177, 177/1, 177/2, 177/3, 192/1.
podlage odškodninske odgovornosti - objektivna odgovornost države - odgovornost za škodo od nevarne stvari - detonator kot nevarna stvar - deljena odgovornost - ravnanje oškodovanca - mladoletnik - vmesna sodba
Sodišče prve stopnje je pravilno razmejilo delež odgovornosti, ko je odločilo, da je tožena stranka - država s 40% odgovorna za nastalo škodo, da pa mora 60% škode nositi oškodovanec sam. Detonator je sam po sebi zelo nevaren. Vendar je do nesreče prišlo pretežno zaradi tožnikovega nerazumnega ravnanja. Tožnik namreč ni le z nepazljivostjo prispeval k nastanku nevarnega položaja, temveč je detonator segreval in tako aktivno ravnal v smeri nastanka poškodbe.
ZOR člen 132, 132/1, 132/5, 312, 313, 336, 337, 337/1, 343.
pobot - vračunavanje s pobotom - vračunavanje izpolnitve - vrstni red vračunavanja - tek zamudnih obresti
Primarno pravilo vračunavanja iz 312. člena ZOR je vrstni red, za katerega se sporazumeta obe stranki, nato enostranska izjava dolžnika, če pa te ni, pridejo v poštev pravila o vračunavanju po vrstnem redu zapadlosti iz navedene zakonske določbe.
Od trenutka, ko sta se terjatvi srečali, zamudne obresti ne tečejo od tiste terjatve, ki je s pobotom ugasnila.
pripor - ponovitvena nevarnost - posebne okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost - objektivne okoliščine - subjektivne okoliščine - stopnja verjetnosti ponovitve kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Nekatere okoliščine so po svoji vsebini take, da hkrati kažejo na težo storjenega kaznivega dejanja kakor tudi na osebne lastnosti storilca, kot npr. da sta obtoženca osumljena storitve izredno hudega kaznivega dejanja (neupravičena proizvodnja in promet z mamili po 2.odst. 196.čl. KZ), za izvedbo katerega se zahteva dobra organiziranost in povezanost s tujino. Taka vpetost v organizirano združbo, kjer povezave sežejo tudi v tujino, zaradi izvrševanja tako hudih kaznivih dejanj, povezanih z zlorabo izjemno velike količine nevarnih mamil, namreč utemeljuje sklepanje, da naj bi šlo pri obtožencu za premišljeno odločitev na eni, in storilca, ki tudi zaradi primernih osebnih lastnosti uživa zaupanje ostalih članov kriminalne združbe, na drugi strani.
Pri kaznivih dejanjih, s katerimi se hudo ogroža varnost ljudi, med ta spadajo tudi kazniva dejanja, ki so povezana z zlorabo mamil, za odreditev pripora zadošča že nižja stopnja ponovitvene nevarnosti kot pri tistih kaznivih dejanjih, s katerimi varnost ljudi ni ogrožena v tolikšni meri.
Veljavnost sodbe je mogoče izpodbiti le s pravnimi sredstvi v postopku, v katerem je bila izdana. Preizkus pravilnosti izven tega postopka ni mogoč. Zakon o pravdnem postopku ne pozna ničnosti sodnih odločb. Pravna teorija govori o tem samo v primerih, ko se sodba nanaša na neobstoječo osebo in ko ne ureja nobenega pravnega razmerja ter je zato ni mogoče izvršiti. Take sodbe sploh ni potrebno izpodbijati.
Sodišči prve in druge stopnje sta pri odločanju v zadevi pravilno uporabili določila materialnega prava, ki se nanašajo na prenehanje pogodbenih obveznosti. Po 295. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89) obveznost preneha, ko je izpolnjena. Zato mora tožnik na podlagi pogodbe o oddaji in ureditvi stavbnega zemljišča izpolniti svojo obveznost, ki je zapisana v III. točki pogodbe in vrniti 120 m2 površine, ki jo je geodetski organ odmeril in označil kot parc. št. 945/7 - pot.
Na podlagi sporazuma z dne 9.10.1998 Cestno podjetje Novo mesto prepustilo tožeči stranki sporno parc. št. 945/7 k.o... v last in posest. Da sporazum ni ničen in da sporna parcela na podlagi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (ZSKS, Uradni list RS, št. 10/93 in 1/96) ni prešla v republiški sklad, ker je bila 11.3.1993 v prostorskem izvedbenem aktu določena kot nezazidano stavbno zemljišče, sta se pravilno prepričali iz Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za Novo mesto (izven mestnega jedra) in su-bmestna središča, ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 7/92, pa tudi iz izjave Mestne občine Novo mesto, Sekretariata za varstvo okolja in urejanje prostora, štev... z dne 1.3.1999, ki je javna listina.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - skrajšani postopek - pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, izdano po skrajšanem postopku - seja senata sodišča druge stopnje
Če je bila sodba sodišča prve stopnje izdana po skrajšanem postopku, sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku obvesti stranki o seji senata le, če je njuna navzočnost koristna za razjasnitev stvari, torej neglede na izraženo željo strank, da prisostvujeta seji senata.
ZPP (1977) člen 354, 354/1, 362, 362/2, 394, 394/1. ZTPDR člen 81, 81/2.
bistvena kršitev določb pravdnega postopka - postopek s pritožbo - varstvo pravic delavcev - razrešitev delavca s posebnimi pooblastili in razvrstitev v plačilni razred - pravila o vročanju
Ker je za odločitev zelo pomembna razlika, ali je šlo samo za formalno pomanjkljivost pri vročanju (če je za sejo pritožbenega organa vedel), ali je bila vsebinsko kršena njegova osnovna pravica, biti navzoč na seji, na kateri se obravnava njegov ugovor (določba drugega odstavka 81. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja - ZTPDR - Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), in s tem tudi zaključek ali gre za relativno ali absolutno kršitev postopka v predhodnem postopku, je revizijsko sodišče zaključilo, da je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi kršilo določbe pravdnega postopka, da jih je treba v skladu z določbo prvega odstavka 354. člena ZPP/77 obravnavati kot bistvene, ker so lahko vplivale na zakonitost sodbe.
ZZVZZ člen 85.ZUP člen 249, 250, 250/2, 252, 252/1, 252/1-1.
obnova postopka - pogoji za obnovo postopka - rok za vložitev predloga
Postopki zaradi varstva pravic iz zdravstvenega zavarovanja potekajo, enako kot tudi drugi postopki iz socialnega varstva, po natančno določenih postopkovnih pravilih. Ta pravila so potrebna zato, da organi, ki v njih odločajo, v vsakem primeru in za vsakega upravičenca vedo, kako se morajo obnašati. Zakon zato predpisuje pogoje in roke za pritožbe, prav tako pa zakon predpisuje pogoje in roke za vložitev izrednih pravnih sredstev, med katere sodi tudi obnova postopka. Neizpolnjevanje pogojev ima za posledico zavrnitev zahtevkov, prekoračitev rokov pa ima za posledico zavrženje vloge. In to ne glede na to, ali je pritožba oziroma obnova postopka vsebinsko utemeljena ali ne.