družinska pokojnina - postopek v socialnih sporih - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - izredna pravna sredstva - zahteva za varstvo zakonitosti
Opustitev, ki vsebinsko zajema tudi navedbe zahteve za varstvo zakonitosti v zvezi s prvo očitano bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (prvi odstavek 354. člena ZPP/77 v zvezi z 230. členom ZPP/77), daje podlago za zaključek, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, ker je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77, saj sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.
delovno razmerje pri delodajalcih - plače in drugi prejemki - ugotovitev vrednosti spornega predmeta - dovoljenost revizije
Revizija ni dovoljena. V reviziji mora revident označiti vrednost spornega predmeta izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Če se spor nanaša na denarno terjatev, je revizija dovoljena, če vrednost spornega predmeta presega znesek 80.000,00 SIT. V obravnavani zadevi vrednost glavnice ne presega navedenega zneska. Vrednost celotnega zneska, ki ga uveljavlja revident, je odvisna od zneska, ki ga revident uveljavlja na temelju zamudnih obresti. Znesek obresti v reviziji ni bil izračunan in jasno določen, kot to zahtevajo določila ZPP/77 o ugotavljanju vrednosti spornega predmeta (35. do 40. člen ZPP/77).
delovno razmerje pri delodajalcu - prenehanje delovnega razmerja - disciplinski postopek - zastaranje začetka disciplinskega postopka
Tožnici je bilo očitano, da je posredovala zaupne podatke drugim delavcem v firmi in izven nje. Šteje se, da je direktor tožene stranke izvedel za posredovanje podatkov časopisu dan pred objavo njegovega odgovora. Ker je bil postopek z zahtevo za uvedbo disciplinskega postopka začet dne 17.2.1995, članek pa je bil objavljen v dnevniku dne 16.11.1994, je začetek postopka po prvem odstavku 67. člena ZTPDR zastaral. Najpozneje 16.11.1994 je direktor kot pristojni organ izvedel za dejanje in storilca.
Pravna podlaga je za vsako pogodbeno obveznost (tudi za pogodbo o zaposlitvi) na podlagi 51. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (Uradni list SFRJ, št. 29/75 do 57/89) pomemben sestavni del pogodbe. Od nje je namreč odvisen obstoj pogodbe tudi po tem, ko je bila pogodba pravnoveljavno sklenjena in realizirana. Če pravna podlaga kasneje odpade, pogodba preneha veljati.
ZTPDR člen 58, 58/1, 59/1-2. ZDR (1990) člen 88, 89. ZPP (1977) člen 393.
delovno razmerje pri delodajalcih - prenehanje delovnega razmerja - hujša kršitev delovne obveznosti - nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja
S tem, ko je tožnica zamenjala slipe kreditnih kartic za denar, zaupan ji v službi, je z njim nezakonito razpolagala. V 13. točki 64. člena pravilnika (nezakonito razpolaganje s sredstvi podjetja) je opredeljena takoimenovana tatvina rabe, ki vsebuje dvoje kršitev normativno zavarovanih dobrin in sicer pravico uporabe sredstev podjetja in posebnega odnosa zaupanja med delavcem in delodajalcem.
nedopustna podlaga - zadolžnica - delovno razmerje pri delodajalcih - pravica do razlike plače - plača in drugi prejemki - znižanje osebnega dohodka
Ker je v 62. členu Ustave posredi kogentno določen način in postopek za pravno veljavno odstopanje od osnovnega osebnega dohodka, ima to določilo značaj prisilno pravnega predpisa. Tožena stranka oziroma njena pravna prednica na podlagi teh kriterijev ni sprejela nobene odločitve, kot jo zavezuje drugi odstavek omenjenega določila, zato tudi izdane listine niso imele dopustne podlage. Zato jih po presoji revizijskega sodišča ni mogoče pravno upoštevati (52. člen ZOR).
Ob neizpodbijani ugotovitvi, da gre za molk organa, ko torej upravnega akta ni, kar pomeni, da izvršba sploh še ni mogoča, je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da zahteva, kot odložitev izvršitve upravnega akta do izdaje sodne odločbe v upravnem sporu, ni utemeljena.
ZPP (1977) člen 332, 332/1-4, 354, 354/2-6, 365, 365/2.
sodba zaradi izostanka - pritožba - preizkus sodbe po uradni dolžnosti - pogodba o delu - odprava napak - jamčevalni zahtevki
Pritožbeno sodišče, ki preizkuša sodbo zaradi izostanka zaradi vložene pritožbe, mora po uradni dolžnosti paziti tudi na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.
S tožbeno navedbo, da je tožena stranka pogodbena dela iz podizvajalske pogodbe izvedla nekvalitetno, z neprimernimi materiali in napak ni odpravila, zaradi česar je morala tožeča stranka dela ponovno izvesti z drugim izvajalcem je tožeča stranka navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na plačilo tolarske protivrednosti 82.300,00 USD. Vprašanje izostanka graje oziroma njene nepravočasnosti je obrambno sredstvo jamčevalnega zavezanca, ki ga mora zatrjevati tožena stranka.
ZUP (1986) člen 126, 267, 267/1, 267/2, 267/3, 267/4, 267/5. ZUS člen 35, 35/2, 59, 59/2.ZDen člen 69, 69/3, 69/4.
ničnost odločbe - izdaja odločbe brez zahteve stranke - poravnava
Če je stranka vložila denacionalizacijsko zahtevo, potem pa je bila sklenjena poravnava, na podlagi katere je bila izdana denacionalizacijska odločba, s katero je bil postopek končan in je ta odločba dokončna in pravnomočna, pomeni, da ni podan ničnostni razlog iz 4. točke 267. člena ZUP, to je zato, ker bi odločbo izdal organ brez zahteve stranke (126. člen ZUP), stranka pa pozneje ni izrečno ali molče v to privolila. Sodišče prve stopnje je zato bistveno kršilo določbe postopka.
povrnitev negmotne škode - odškodninska odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - deljena odgovornost - višina denarne odškodnine - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - strah
Tožnik je po odredbi toženca kot delodajalca opravljal delo na višini (3,70 m), pri delu na taki višini ni bil privezan in delo v takih okoliščinah pa je nevarno, kar je potrdil tožnikov padec s posledicami hude telesne poškodbe. Sodišči nižjih stopenj pa sta ugotovili tudi vrsto opustitev na strani toženca, kot odreditev dela nekvalificiranemu delavcu, ne da bi bil poučen o varnosti pri delu, nepostavitev zidarskega odra in podobno. Navedene ugotovitve so utemeljevale zaključek, da je toženec odgovoren tožniku za nastalo škodo na podlagi 174. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR).
Na dejanski podlagi iz 100. člena ZIL tožnik ne more zahtevati razveljavitve blagovne znamke. Zahteva lahko samo ugotovitev istovetnosti ali podobnosti blagovne znamke, katere nosilec je tožena stranka, znaku, ki ga uporablja tožeča stranka za označevanje svojega blaga v prometu, in razglasitev tožeče stranke za nosilca znamke.
ZOR člen 12, 26, 67, 67/1, 79, 79/1, 454, 813, 823, 823/1, 825, 825/1.URS člen 14.
prodaja nepremičnine - oblika pogodbe - ustna pogodba - posredovanje - sklenitev prodajne pogodbe - pogodba o ari - odstop od glavne pogodbe - pravica posrednika do provizije - posredovanje za obe stranki
Posrednik ima po posredniški pogodbi, ki je lahko ustna, pravico do provizije, tudi če sta stranki prodajne pogodbe kasneje od nje odstopili. Posrednik ima pravico do plačila posredniške provizije od obeh strank, če je bilo tako določeno v posredniških pogodbah.
ZPP (1977) člen 421, 421-3, 421-9, 423, 423/1-6, 425, 425/1.
obnova postopka - nova dejstva in novi dokazi - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - prekluzivni rok
Ugotovitev sodišč nižjih stopenj, da je toženec vedel vsaj 10.6.1993 za dejstva in dokaze, ki jih je kot obnovitvene razloge uveljavljal v svojem predlogu za obnovo obravnavanega postopka, je dejanske narave. Na take ugotovitve je revizijsko sodišče vezano. Glede na navedena dejstva in ker je toženec vložil obnovitveni predlog 4.8.1993, sta sodišči nižjih stopenj pravilno zaključili, da je toženec predlagal obnovo postopka po preteku 30-dnevnega prekluzivnega roka, torej prepozno.
ZGD člen 283, 283/2, 285, 285/1.ZOR člen 77, 77/1, 77/2.
štetje rokov - sklic skupščine - delniška družba - ničnost sklepov skupščine - rok sklica skupščine
"Sklic skupščine" je objava odločitve uprave d.d., da se skliče skupščina ne pa odločitev uprave, da skliče skupščino.
Za ugotovitev ali je bila skupščina sklicana vsaj en mesec pred zasedanjem je treba uporabiti drugi in prvi odstavek 77. člena ZOR. To pa pomeni, da ne sme biti sklicana v zadnjem mesecu pred zasedanjem, šteto po drugem odstavku 77. člena ZGD, ampak vsaj en dan izven njega.
bistvena kršitev določb postopka v upravnem sporu - odločanje brez glavne obravnave
Sodišče prve stopnje bistveno krši določbe postopka v upravnem sporu, če odloči brez glavne obravnave, izhaja pa iz nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja v upravnem postopku.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - vlaganja v tujo nepremičnino - nedobrovernost
Razvezani zakonec, ki je po razvezi zakonske zveze vlagal v nepremičnino bivše žene in hčerke brez njunega soglasja, ne more pridobiti lastninskega deleža na takšni nepremičnini.
preživljanje nepreskrbljenega zakonca po razvezi zakonske zveze - višina preživnine
Sodišče je pri odločanju o preživnini za nepreskrbljenega zakonca (81. člen ZZZDR) upoštevalo vse odločilne okoliščine, torej tako osebne, zdravstvene, kot tudi premoženjske razmere obeh pravdnih strank.