brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - družinski član - zunajzakonski partner prosilca - nov dokaz - tožbena novota
Tožena stranka ni imela podlage, da bi ob odsotnosti podatka o razmerju člana gospodinjstva do nosilca gospodinjstva sama sprejela zaključek o tem, ne da bi predhodno z navedenim seznanila tožnico in ji dala možnost, da se o teh zaključkih izjasni, ter da predloži nasprotne dokaze. Novo dokazilo, ki ga je tožnica priložila k tožbi, zato ne predstavlja nedopustne tožbene novote v smislu tretjega odstavka 20. člena ZUS-1.
V izpodbijanem sklepu se tožena stranka ni opredelila do tega, ali je možno vloge tožeče stranke za pridobitev koncesije za vrtino (iz l. 2003, 2004) obravnavati kot vloge po 199. členu ZV-1, iz sklepa pa tudi ni razvidno, ali je o teh vlogah, ki se nanašajo med drugim tudi na sporno vrtino, glede konkretne vrtine RgS – 2/88 že kdaj odločila in je tako postopek že zaključen, ali pa se šteje, da je ta postopek v zvezi z vrtino RgS – 2/88 (ne pa tudi v zvezi z ostalimi vrtinami iz teh vlog) še vedno odprt. To pa so v obravnavani zadevi tako pomembne okoliščine za presojo, ali naj se postopek obnove dovoli ali ne, da je obrazložitev preveč pomanjkljiva, da bi se dalo sklep preizkusiti, saj te okoliščine niso pojasnjene. Ker se zaradi pomanjkljive obrazložitve sklepa ne da preizkusiti, je s tem podana kršitev določb postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena ZUP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pravica do sodnega varstva - uvedba kazenskega postopka
Tožnica v obravnavani sporni zadevi uveljavlja dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje v postopku opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj zaradi suma storitve kaznivega dejanja po 2. odstavku v zvezi s 1. odstavkom 135. člena KZ-1. Vrhovno sodišče RS je zavzelo pravno stališče, da se kazenski postopek po 1. odstavku 19. člena ZKP uvede na zahtevo upravičenega tožilca, torej je v svojem začetku vezan na zahtevo upravičenega tožilca, po podatkih spisa pa takšna zahteva upravičenega tožilca ni bila podana.
v konkretnem primeru ne gre za sodni postopek, za katerega je na podlagi 7. člena ZBPP mogoče pridobiti BPP.
mednarodna zaščita - status begunca - subsidiarna zaščita - preganjanje
Tožnik zoper zatrjevano preganjanje ni poiskal zaščite pri pristojnih organih v izvorni državi in zato ne more z uspehom uveljavljati mednarodne zaščite, kajti ta nastopi šele, če državni subjekti v izvorni državi preganjanim ne nudijo ustrezne zaščite, tožnik pa je sam zatrjeval, da v izvorni državi ni niti enkrat poiskal zaščite pri policiji in drugih ustreznih organih.
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da se policija v tožnikovi izvorni državi uspešno spopada s kaznivimi dejanji v okviru pooblastil, ki jih ima in se zaradi tega tožnik ne more uspešno sklicevati, da policija ni storila ničesar in da mu ni zmožna nuditi zaščite, tožnikove izjave in priložena obsodilna kazenska sodba pa izkazujejo, da ima država učinkovit sodni sistem in je prosilcu sposobna nuditi ustrezno zaščito.
V tožnikovi družini sta bila ubita tako oče kot svakinja, vendar ni razumno pričakovati groženj iz razloga krvnega maščevanja, saj ne gre za omadeževanje časti, če je tožnik zgolj povedal, kaj so njihovi nasprotniki počeli pri njih doma. Za poseg v čast ne more iti, če nekdo zgolj pove, kaj se je zgodilo.
Razlog, da tožniku mednarodna zaščita ni bila priznana, je v tem, da dejanja, kot jih je opisal, ne ustrezajo definiciji preganjanja iz ZMZ, ker ni dokazal, da mu država ni sposobna nuditi zaščite, ko so mu grozili nedržavni subjekti.
lokalne volitve - potrditev mandatov - nepravilnosti pri delu volilnega odbora - volilna pravica - omejitev izvrševanja volilne pravice - oseba z odvzeto poslovno sposobnostjo
ZVDZ-B, ki je pričel veljati 9.8.2006, je v duhu odločbe Ustavnega sodišča RS št. U-I-346/02 z dne 10. 7. 2003 uredil vprašanje glede omejitev izvrševanja volilne pravice tako, da je v prehodnih in končnih določbah v 32. členu določil, da osebe, ki jim je bila zaradi duševne bolezni, zaostalosti ali prizadetosti s pravnomočno sodno odločbo popolnoma odvzeta poslovna sposobnost ali podaljšana roditeljska pravica staršev ali drugih oseb čez njihovo polnoletnost pred uveljavitvijo tega zakona, nimajo pravici biti voljene, imajo pa pravico voliti.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetniku - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči
Upravičenki je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč med ostalim tudi za vložitev tožbe glede izločitve dela parcele, upravičenka pa je takšno tožbo tudi vložila. Zato je napačen zaključek organa za brezplačno pravno pomoč, da v tem obsegu upravičenki brezplačna pravna pomoč ni bila dodeljena.
pogoji za razlastitev - javna korist - javna cesta
Javno cesto sestavljajo vsi elementi, navedeni v 8. členu ZCes-1, ti pa so podrobneje definirani v 2. členu ZCes-1. Javna cesta je torej dosti širši pojem kot cestišče, kot zmotno meni tožeča stranka. Sem razen cestišča sodijo tudi površine, ki so namenjene umestitvi cestnih naprav, kot podrobneje izhaja iz zgoraj citiranih določil 8. člena ZCes-1. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da naprave, potrebne za delovanje semaforjev, vključno z zemljiščem, na katerem stojijo, sestavljajo javno cesto. Ker pa sestavljajo javno cesto, ki je v uporabi in je bila v uporabi ob vložitvi zahteve za razlastitev, se šteje, da je javna korist za razlastitev nepremičnine v skladu s tretjim odstavkom 19. člena ZJC-B podana.
ZTuj-2 člen 20, 26, 26/1, 26/1-12. ZUP člen 9, 214, 237.
tujec - vizum za dolgoročno bivanje - zavrnitev izdaje vizuma za dolgoročno bivanje - z namenom pridobitve vizuma sklenjena zakonska zveza - obrazložitev odločbe
Če v odločbi ni opisa celotnega relevantnega dejanskega stanja, niti navedbe konkretnih materialno-pravnih in procesno-pravnih določil, ki prestavljajo okvir upravnega odločanja v posamezni zadevi in jih je upravni organ pri svojem odločanju uporabil, v sami odločbi manjkajo odločilni razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo prav takšno odločbo. Prav tako iz upravnih spisov ni razvidno, da bi prvostopenjski organ pred izdajo odločbe, glede na to, da gre za zavrnilno odločitev, dal tožniku možnost, da se izjasni o vseh dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo odločbe.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu - podaljšanje omejitve gibanja
Organ mora tudi pri podaljšanju trajanja ukrepa preizkusiti, ali razlogi za omejitev gibanja še obstojijo, torej vključno s tem, ali je to potrebno zaradi dokončanja postopka. Brez slednjega bi podaljševanje omejitve gibanja predstavljalo avtomatizem (če bi imel zakonodajalec tak namen, bi že v izhodišču dopustil možnost izreka štirimesečne omejitve), upravnemu organu pa omogočalo dodaten čas za izdajo odločbe v zvezi s prosilčevo prošnjo za mednarodno zaščito, čeprav v okoliščinah, v katerih bi lahko o njej že odločil.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - navajanje neresničnih podatkov - evidenca registriranih vozil - dokazilo o lastništvu avtomobila
Iz sporazuma o delitvi premoženja med bivšima partnerjema izhaja, da izvenzakonska partnerja premičnega premoženja, pridobljenega v času trajanja njune skupnosti, nista opredelila, temveč le ugotavljata, da je to med njima že razdeljeno in v posesti vsakega od lastnikov. Takšna splošna določba sporazuma, ki niti ne opredeljuje vrste premičnega premoženja, pa ni ustrezen dokaz, s katerim bi bilo mogoče izpodbiti domnevo, da podatek v evidenci registriranih vozil ni točen.
dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - družinsko podjetje - nepopolno ugotovljeno dejstva
Za prvo-tožečo stranko je prošnjo vložil njegov tast, ki je lastnik podjetja, ki ga vodi v Sloveniji in je državljan Republike Slovenije in sicer z namenom, da bi sebe zaradi zdravstvenih razlogov razbremenil in da bi podjetje prevzel družinski član glede na to, da zakoniti zastopnik podjetja nima moških potomcev. Poleg dopisa, v katerem je zastopnik podjetja C.C. prepričljivo opisal ozadje in razloge za prepis lastništva in zaposlitev prvo-tožeče stranke, je zastopnik podjetja (sedaj drugotožeče stranke) v potrditev svojih navedb predložil tudi dokaz, in sicer zaključno odpustnico iz ambulante z dne 26. 10. 2011. Tožena stranka teh dejstev v dokazni oceni ni upoštevala.
ZBPP člen 13. ZSVarPre člen 27. ZUJF člen 152, 152/5.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - vrednost premoženja
Organ za brezplačno pravno pomoč je ravnal pravilno, ko je pri ugotavljanju vrednosti tožnikovega premoženja upošteval posplošeno tržno vrednost nepremičnin, navedeno v registru nepremičnin, ki ga vodi Geodetska uprava RS.
javno dobro - ukinitev statusa grajenega javnega dobra - pogoji za ukinitev - pravni interes
Ker tožnika v tožbi nista izkazala obstoja okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bilo zaradi ukinitve statusa grajenega javnega dobra poseženo v kakšno njuno na zakon ali drug predpis oprto pravico ali pravno korist, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita.
ZOPDA člen 3, 4, 4/2, 5. Pravilnik o pogojih za določitev bolezni zaradi izpostavljenosti azbestu in merilih za določitev višine odškodnine člen 2, 4.
azbest - odškodnina zaradi izpostavljenosti azbestu - poklicna bolezen - vzročna zveza - mnenje interdisciplinarne skupine strokovnjakov - obrazložitev odločbe
V obravnavanem primeru je sporna ugotovitev, da je stranka z interesom v tem postopku (nasproti tožniku kot delodajalcu) upravičena do odškodnine. Sporen je čas zaposlitve na delu, pri katerem je prihajala oziroma naj bi prihajala v stik z azbestom. Tožnik namreč ugovarja izpostavljenosti stranke z interesom azbestu sploh in s tem vzročni zvezi med izpostavljenostjo azbestu na delovnem mestu in boleznijo, ki je po tretjem odstavku 4. člena ZOPDA temeljni pogoj za priznanje zahtevane odškodnine. Presoja teh tožnikovih ugovorov iz izpodbijane odločbe ni razvidna. Prav tako je ni mogoče razbrati iz mnenja o verifikaciji, na katerega se opira odločba. Zato ni dovolj, da se komisija v svojih razlogih samo sklicuje na verifikacijsko mnenje, temveč bi morala zahtevati, da se v pogledu spornih okoliščin mnenje dopolni, in šele potem izdati odločbo.
zagotavljanje delavcev drugemu delodajalcu - pogoji za opravljanje dejavnosti - izpolnjevanje pogojev - bančna garancija - izbris iz registra
Delodajalci za zagotavljanje dela delavcev, ki so bili na dan 1. 3. 2014 vpisani v register, v 3 mesecih od uporabe zakona (ta se je pričel uporabljati s 1. 3. 2014) ministrstvu predložiti ustrezna dokazila o izpolnjevanju pogojev, ki jih ni mogoče pridobiti po uradni dolžnosti. Ta obvezna dokazila so predpisana v 164. členu ZUTD. Med strankama ni sporno, da tožeča stranka bančne garancije v višini 30.000 EUR kot enega izmed pogojev toženi stranki ni predložila. Ministrstvo po uradni dolžnosti odvzame dovoljenje za opravljanje dejavnosti delodajalcu in ga izbriše iz registra ali evidence, med drugim tudi, če se ugotovi, da delodajalec za zagotavljanje dela ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dejavnosti iz prvega odstavka 164. člena ZUTD. Med temi pogoji pa je določeno tudi, da mora tožeča stranka toženi stranki predložiti tudi bančno garancijo najmanj v višini 30.000 EUR. Nesporno pa slednjega pogoja ni izpolnila. Pogoji za opravljanje dejavnosti iz 164. člena ZUTD so določeni tako, da mora delodajalec, v kolikor želi opravljati dejavnost, izpolnjevati vse predpisane pogoje in ne le posamezne izmed njih ves čas opravljanja dejavnosti. V obravnavanem primeru ne gre zgolj za varovanje pravic tožeče stranke, pač pa tudi za varovanje pravic uporabnikov storitev tožeče stranke, zagotavljanja pravne države in javnega interesa kot takega. V zadevi gre za občutljivo dejavnosti, pri izvajanju katere lahko prihaja do velikih kršitev pravic delavcev. To pa terja takojšnje ukrepanje ob vsaki kršitvi oziroma ugotavljanju neizpolnjevanja pogojev.
ZPOmK-1 člen 9, 10, 36, 36/5, 37, 37/1, 37/4, 40. ZUP člen 6, 28.
varstvo konkurence - zloraba prevladujočega položaja - medoperaterski trg ADSL širokopasovnega dostopa z bitnim tokom - dodaten pogoj pri vzpostavitvi ADSL povezave - upoštevni trg - načelo zakonitosti - dokaz z izvedencem
Za prekoračitev dvoletnega roka za izdajo odločbe ZPOmK-1 sicer ne predvideva nobene posebne sankcije, urad (oziroma sedaj agencija) pa ne izgubi pravice izdati odločbe niti po poteku predpisanega roka in potek roka na zakonitost odločbe v ničemer ne vpliva. Posledice je moč razbrati iz določb ZUP, ki v primeru neizdaje in vročitve odločbe v predpisanem roku omogoča, da stranka oziroma v tem primeru prizadeto podjetje sproži postopek sodnega varstva.
Razlogi za izdajo odločbe, ki jih je navedla toženka nedvomno izkazujejo legitimni interes za njeno izdajo, tudi glede na okoliščine primera - ugotovljeno izkoriščevalsko zlorabo, s katero je tožnik omejeval tehnični napredek in ob upoštevanju, da je tožnik še danes upravljalec ključne omrežne infrastrukture za zagotavljanje telekomunikacijskih storitev, kar mu omogoča ponovno kršitev pravil konkurence, zato ga je treba opozoriti na pretekla protipravna ravnanja.
Toženka s tem, ko ni sledila dokaznemu predlogu tožnika za postavitev izvedenca telekomunikacijske, ekonomske ali druge ustrezne stroke, ni kršila pravila postopka. Upoštevni trg je opredelila z vseh vidikov pravil konkurence, saj je pri tem upoštevala zamenljivost povpraševanja, zamenljivost ponudbe, potencialno konkurenco in vstopne ovire, pri tem pa uporabila podatke, ki jih je pridobila v postopku od tožnika in od APEK oziroma podatke pridobljene v prejšnjem postopku. Pravilna je tudi določitev tržnega deleža tožnika na tem trgu – tj. 100 %, saj je nesporno, da tožnik na veleprodajnem trgu edini razpolaga z bakrenim omrežjem, prek katerega je možno zagotavljati z xDSL tehnologijami medoperaterski širokopasovni dostop z bitnim tokom, zaradi česar je logična utemeljitev toženke glede obstoja prevladujočega položaja tožnika na tem trgu.
Škoda za potrošnike je nedvomno izkazana tudi s stroškom za ISDN priključnino poleg stroškov za ADSL, pri čemer ni pomembno, da je šlo za enkraten strošek, kot tudi ne, da je s tem potrošnik pridobil govorno storitev, če je bil v ta nakup prisiljen zaradi vezave storitev.
Vezana ali paketna prodaja lahko povzročata protikonkurenčne učinke na vezanem trgu, zavezujočem trgu ali hkrati na obeh. Vendar se tudi takrat, ko je namen vezane ali paketne prodaje zaščititi položaj prevladujočega podjetja na zavezujočem trgu, to naredi posredno prek omejevanja dostopa do vezanega trga. Predvidoma bo tveganje protikonkurenčnega omejevanja dostopa večje, če prevladujoče podjetje trajno oblikuje svojo strategijo vezane ali paketne prodaje, na primer v obliki tehnično vezane prodaje, katere razveljavitev je zelo draga.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - spor zaradi znižanja preživnine - neporavnane obveznosti - tožbena novota
Golo sklicevanje tožnika, da je prejemnik socialne denarne pomoči, ne predstavlja okoliščine, relevantne v smislu druge alinee 8. člena ZBPP. Tožnik se tudi ne more z uspehom sklicevati na prejemanje denarne socialne pomoči in zatrjevati, da glede na to izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev BPP.
Kolikor tožnik šele v tožbi prvič navaja, da kljub pravnomočnima sodbama od dolžnikov v 15 letih ni uspel izterjati preko 1,8 milijona EUR dolgov, in v zvezi s tem prilaga dokazila, ter naj bi to pustilo posledice na njegovem zdravju, pa je ugotoviti, da gre za nedopustne tožbene novote. Tožnik je imel možnost navajati dejstva in predlagati dokaze, saj ga je organ za BPP k dopolnitvi relevantnih dejstev in dokazov celo pisno pozval, pa se je tožnik na poziv odzval zelo skopo.
Iz prvega odstavka 292. člena ZUP izhaja, da je zoper sklepe v upravnem izvršilnem postopku dovoljena pritožba, ki se nanaša na samo izvršbo, z njo pa ni mogoče izpodbijati pravilnosti odločbe, ki se izvršuje. Tožnik bi ugovore, ki se nanašajo na inšpekcijsko odločbo z dne 28. 11. 2011, lahko uveljavljal le v postopku s pravnimi sredstvi zoper navedeno odločbo, ne more pa teh ugovorov več uveljavljati v postopku izvršbe. Izvršba odločbe, izdane v upravnem postopku, se namreč opravi zato, da se izterja denarna terjatev ali izpolni nedenarna obveznost (284. člen ZUP). Predmet izvršilnega postopka je torej izključno izvršitev obveznosti, ki izhaja iz upravne odločbe kot izvršilnega naslova, ne pa ponovna vsebinska presoja te odločbe oziroma obveznosti, ki iz nje izvirajo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Po izrecni določbi drugega odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve BPP ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene dajatve. V skladu s prvim odstavkom 24. člena ZBPP pa se kot pogoji upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero vlaga prosilec prošnjo za odobritev BPP, ki jih zakon primeroma našteva in med katerimi se presoja tudi, ali je zadeva očitno nerazumna oziroma ali ima zadeva verjeten izgled za uspeh ter jo je razumno sprožati. Pogoj, da so podani verjetni izgledi za uspeh, ni izkazan. Ne glede na finančne okoliščine, morata biti oba pogoja kumulativno izpolnjena.
davčna izvršba - predmet davčne izvršbe - načela davčne izvršbe - načelo sorazmernosti - načelo upoštevanja osebnega dostojanstva zavezanca za davek
Po določbah ZDavP-2 ni izključena hkratna ali sukcesivna izdaja sklepov o davčni izvršbi glede na različne predmete izvršbe, vse do poplačila celotnega dolga. Predmet davčne izvršbe je lahko vsako dolžnikovo premoženje ali pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Če je mogoče opraviti izvršbo z različnimi sredstvi davčne izvršbe, je davčni organ dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerna znesku davka, ki ga je treba izterjati, če se z njim(i) doseže namen izvršbe. Navedeno načelo sorazmernosti varuje davčnega dolžnika pred uporabo sredstev davčne izvršbe, ki po vrednosti nesorazmerno presegajo višino davčnega dolga.
Določba drugega odstavka 142. člena ZDavP-2, po kateri je pri izvajanju izvršbe davčni organ dolžan upoštevati osebno dostojanstvo zavezanca za davek in poskrbeti, da je izvršba za dolžnika čim manj neugodna, ni povezana z načelom sorazmernosti iz prvega odstavka tega člena in se tudi ne nanaša na izbiro izvršilnega sredstva.