komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - program opremljanja - obračunski stroški - pogoji za odmero komunalnega prispevka
Višina odmerjenega komunalnega prispevka ne temelji neposredno na stroških za izgradnjo komunalne opreme in virih financiranja, temveč na podlagah za odmero komunalnega prispevka, ki jih vsebuje program opremljanja. Tak način določitve podlag za odmero je v skladu z zakonom, tožbeni ugovori glede neupoštevanja oziroma načina upoštevanja posameznih stroškov izgradnje in virov financiranja pa zato ne morejo pomeniti razlogov za morebitno nezakonitost izpodbijane odločbe, temveč kvečjemu za nezakonitost podzakonskih aktov, na podlagi katerih je bila ta odločba izdana, do česar se sodišče opredeljuje v nadaljevanju.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - izjema od splošnega pravila dodeljevanja BPP - veriženje prošenj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - protiustavnost zakona - zavrženje prošnje
Da bi zakonska izključitev dodelitve BPP v zadevah, kot je obravnavana, že sama po sebi, zaradi objektivnih lastnosti takih zadev, dejansko preprečevala enakopraven dostopa do sodnega varstva, iz tožbenih navedb ne izhaja, kot tudi ne, da oziroma zakaj bi to veljalo v obravnavani zadevi. Kot že rečeno, za tako presojo ne zadostuje zgolj tožnikova ocena, da nima dovolj pravnega znanja oziroma njegova odločitev v predhodnem postopku, ko je zaradi njegovim nasprotujočih stališč nasprotne stranke (kar je v sodnem postopku običajno in pričakovano) umaknil tožbo, kot to navaja v tožbi v tem upravnem sporu.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Stališče, po katerem bi že možnost uveljavljanja odškodnine, npr. za gospodinjske predmete, pomenila izključitveni razlog za uveljavljanje denacionalizacije podržavljenih nepremičnin, bi pomenilo različno obravnavanje prejšnjih lastnikov podržavljenih nepremičnin glede na to, ali so jim bili podržavljeni gospodinjski predmeti ali ne. To pa ni namen obravnavanega izključitvenega razloga iz drugega odstavka 10. člena ZDen (preprečiti dvakratno odškodovanje za odvzeto premoženje.
Tožeča stranka v tožbi kot izpodbijani akt navaja sklep, katerega pa tožbi ni priložila, iz odgovora tožene stranke pa izhaja, da akta pod navedeno številko ni izdala. Tožnica je bila z navedenim seznanjena, vendar kljub pozivu navedenih nejasnosti ni odpravila, niti ni predložila izpodbijanega akta. Pri tem je bila opozorjena na posledice, ki bodo nastale, če tega ne bo storila. Ker kljub pozivu tožnica vloge ni dopolnila tako, kot ji je bilo naloženo, vloga, ki jo je vložila, pa ni takšna, da bi jo bilo mogoče obravnavati, saj ni mogoče ugotoviti, kateri akt se s tožbo izpodbija, je sodišče vlogo zavrglo.
odločba o izbiri koncesionarja - izrek ničnosti odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - aktivna legitimacija - stranka v postopku
Predlog za ugotovitev ničnosti je ministrstvo pravilno zavrglo, ker je ugotovilo, da tožnik v postopku izdaje izpodbijane odločbe ni bil stranka v postopku, ki lahko poleg državnega tožilca in državnega pravobranilca (sedaj državnega odvetnika) po prvem odstavku 280. člena ZUP predlaga, da se odločba izreče za nično. Tožnik pa ob vložitvi predloga tudi ni izkazal okoliščin, ki bi utemeljevale njegovo aktivno legitimacijo.
Tožnik zgolj na podlagi vložene tožbe v upravnem sporu in s sklicevanjem na morebiten uspeh te tožbe, ne more izkazati obstoja neposrednega in v materialnem pravu utemeljenega pravnega interesa za vložitev predloga za ugotovitev ničnosti kasneje izdane odločbe o izbiri drugega izvajalca javne službe.
Pri ugotavljanju obstoja aktivne legitimacije za vložitev predloga za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče upoštevati odločbe Ustavnega sodišča RS opr. št. Up-666/10 in opr. št. Up-1153/10 z dne 12. 5. 2011, torej presojati, ali odločba posega v pravice ali pravne koristi vlagatelja zahteve. Omenjana odločitev Ustavnega sodišča RS se namreč nanaša zgolj na ugotavljanje aktivne legitimacije v primeru uveljavljanja katerega od ničnostnih razlogov po 279. členu ZUP, ki predstavljajo najtežje kršitve pravil materialnega in procesnega prava, ki imajo lahko vpliv tudi na pravni položaj tretjih oseb, ki v postopku izdaje izpodbijane odločbe niso bile udeležene. Zato stališča Ustavnega sodišča RS o aktivni legitimaciji v primeru predloga za ugotovitev ničnosti ni mogoče uporabiti tudi v primeru drugih izrednih pravnih sredstev.
Komunalni prispevek je javna dajatev, za kakršno zakon ne predpisuje roka, in ne gre za obligacijsko razmerje, kot zmotno navaja tožnica, zato v obravnavnem primeru ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
Čeprav je bil komunalni prispevek zaradi vodenja takratnega postopka za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, ki naj bi se nahajal na parceli, iz katere je nastala parcela, na kateri stoji tudi predmeten objekt, plačan, pravice, ki so tožničinima pravnima prednikoma v tistem času šle zaradi plačanega prispevka zaradi neizvedene gradnje objekta, za katerega je bil odmerjen, niso bile konzumirane. Zato niti ni bistveno, da se je gradnja treh novih stavb izvajala na drugih gradbenih parcelah in ne na gradbeni parceli, na kateri je bila predvidena gradnja hiše in za katero je bil odmerjen in plačan komunalni prispevek.
V obravnavanem primeru je bistveno, ali so stroški investicije za gradnjo sekundarne komunalne opreme, ki je bila predmet navedene pogodbe z dne 7. 7. 2008, sklenjene med tožnico in še tremi investitorji, in toženko, zajeti v obračunskih stroških, na podlagi katerih je bila v odloku določena cena na enoto mere (kvadratnega metra stavbnega zemljišča in kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta). Le če bi bili, bi bil v obravnavanem primeru tožnici dvakrat zaračunan komunalni prispevek za isto komunalno opremo.
pravdno nesposobna stranka - zastopanje pravdno nesposobne stranke - zavrženje tožbe
Odvzem poslovne sposobnosti za nastopanje v sodnih postopkih pomeni, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Tako gre v tem primeru, ko ni sporno, da je bila tožniku zaradi kverulantstva delno odvzeta poslovna sposobnost, njegov skrbnik pa tako vložene tožbe ni odobril, za neobstoječe dejanje tožnika, zato je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - ista upravna zadeva - zavrženje vloge
Ker je za ugotavljanje istovetnosti zadeve relevantno dejansko in pravno stanje, na katero se opira zahtevek, je brezpredmeten tožbeni ugovor, da tožnica ni ponovila prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, temveč da gre za povsem novo vlogo. Tožnica namreč tudi v novi vlogi želi brezplačno pravno pomoč za isti postopek, kot je to uveljavljala že v drugi zadevi in, o kateri je že bilo pravnomočno odločeno. Po določbi 4. točke prvega odstavka 129.člena ZUP pa mora organ zahtevo, kadar je o njej že pravnomočno odločeno, bodisi materialno bodisi formalno pravnomočno, zavreči.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - pogoji za pridobitev odškodnine
Ker tožnica ne nasprotuje ugotovitvi upravnega organa, da v Republiki Sloveniji po izbrisu iz registra stalnega prebivalstva vloge za sprejem v državljanstvo Republike Sloveniji ni nikoli vložila, niti ni vložila vloge za izdajo dovoljenje za stalno prebivanje, je upravni organ lahko zavrnil njeno zahtevo za določitev odškodnine zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Stališče, po katerem bi že možnost uveljavljanja odškodnine, npr. za gospodinjske predmete, pomenila izključitveni razlog za uveljavljanje denacionalizacije podržavljenih nepremičnin, bi pomenilo tudi različno obravnavanje prejšnjih lastnikov podržavljenih nepremičnin glede na to, ali so jim bili podržavljeni gospodinjski predmeti ali ne.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - tožba za izpodbijanje očetovstva
Negativni pogoj za zavrnitev vloge za brezplačno pravno pomoč na podlagi 24. člena ZBPP je izpolnjen, če je očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Ta okoliščina mora torej biti očitna. Pri tem pa je treba določilo tolmačiti restriktivno, saj bi v nasprotnem primeru lahko prišlo do neupravičenega posega v pravico do sodnega varstva. Kolikor torej ni očitno, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh, na tej podlagi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči ni mogoče zavrniti.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
V sodni poravnavi ni bilo določeno, da mora tožena stranka v pravdnem postopku stroške, ki jih je založila Republika Slovenija, plačati v korist proračuna Republike Slovenije, temveč v korist tožnika, to je upravičenca do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je stvar tožnika, da te stroške izterja od nasprotne stranke na podlagi sklenjene poravnave, kakor tudi, da plača razliko do višine stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - javna dražba
Že na podlagi očitnega jezikovnega pomena določb ZKZ je jasno, da se v postopku odobritve pravnega posla prodaje kmetijskega zemljišča v sodnem izvršilnem postopku preverja le, ali so podane v 19. členu ZKZ taksativno naštete ovire, zaradi katerih odobritev ni mogoča. Upravna enota zato v postopku odobritve prodaje zemljišč zaščitene kmetije v sodnem izvršilnem postopku preveri le, ali obstaja ovira za promet s kmetijskim zemljiščem iz tretjega odstavka 19. člena ZKZ. Če ta ne obstaja, kot je toženka ugotovila v obravnavanem primeru, pravni posel odobri.
ZGO-1 člen 1, 1/5. ZRud-1 člen 2, 2/4. EZ-1 člen 462. Uredba o energetski infrastrukturi člen 4, 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - transformatorske postaje
Transformatorska postaja je elektroenergetski objekt (za pretvarjanje električne energije pri visoki napetosti v električno energijo pri nizki napetosti in obratno), ki je sestavni del energetske infrastrukture, skladno s 462. členom EZ-1. Transformatorske postaje v obravnavani zadevi nikakor ni mogoče uvrstiti med objekte, za katere v skladu z ZGO-1 ni potrebno gradbeno dovoljenje.
državni tožilec - imenovanje državnega tožilca - izbira kandidata - načelo kontradiktornosti
Tožnica kot enega bistvenih postopkovnih razlogov, zaradi katerih meni, da je izpodbijana odločitev nezakonita, navaja kršitev kontradiktornosti, saj se v zvezi s pripombami stranke z interesom, danimi na mnenje DTS z dne 7. 6. 2017, ni imela možnosti izjaviti. Je pa očitno, da je DTS omenjenim pripombam sledil in ob njihovem upoštevanju v dokončnem mnenju spremenil svoje prejšnje mnenje tako, da je na prvo mesto med izbranimi kandidatkami postavil stranko z interesom (izbrano kandidatko A.A.), namesto tožnice, ki je bila v mnenju postavljena na prvo mesto. S takim postopanjem je bilo tudi po presoji sodišča poseženo v tožničine pravice, saj ji ni bila dana možnost, da se do navedenih pripomb opredeli. Pri tem pa je očitno, da je DTS ob upoštevanju navedenih pripomb izdelal dokončno mnenje, v katerem tožnica ni (več) bila (za razliko od mnenja) uvrščena na prvo mesto med predlaganimi kadidatkami, saj je bila v tako izvedenem postopku na prvo mesto uvrščena stranka z interesom, izbrana kandidatka A.A. Tožničini ugovori, da je bila s takim postopanjem tožnici kršena pravica do kontradiktornosti, so zato po presoji sodišča utemeljeni.
davčni inšpekcijski nadzor - davek na dodano vrednost - odbitek vstopnega DDV - pogoji za uveljavljanje pravice do odbitka vstopnega ddv - povezane družbe
Tožeča stranka ne prereka ugotovitev druge stopnje o povezanosti poslovnih dogodkov, ki so podrobno opisani na 20. in 21. strani odločbe, in o medsebojnem poznavanju ter povezanosti subjektov, ki v teh razmerjih nastopajo, iz česar nato pritožbeni organ in pred tem že organ prve stopnje izpelje utemeljen zaključek, da je bil opisani način poslovanja vzpostavljen zavestno ter da tožeča stranka ne bi sklepala takih poslov z osebami, s katerimi ne bi bila povezana. Prav tako ne ugovarja (dejanski) ugotovitvi o vsebini rubežnega zapisnika z dne 28. 7. 2011, iz katerega izhaja podatek o opremljenosti zarubljenih strojev in opreme z vidno oznako, da so zarubljene s strani davčnega organa, in na podlagi katere pritožbeni organ po presoji sodišča utemeljeno zavrne (zgolj) trditev tožeče stranke, da je opravila ogled kupljenih strojev in na ta način ravnala z ustrezno skrbnostjo pri nakupu opreme.
davek na dediščine in darila - davčna osnova - nastanek davčne obveznosti - svaštvo - pastorek
Predmet obdavčitve po prvem odstavku 2. člena ZDDD je premoženje, ki ga fizična oseba prejme od fizične ali pravne osebe kot dediščino ali darilo in se ne šteje za dohodek po zakonu, ki ureja dohodnino. Predmet obdavčitve z davkom na dediščino je praviloma vsakršna dediščina, razen tiste, ki je na podlagi 9. člena ZDDD izrecno oproščena plačila tega davka. Med drugim je plačila davka na dediščino oproščena dediščina, ki jo prejme dedič prvega dednega reda ter z njimi izenačeni: zet, snaha, pastorek in dedič, ki je živel z zapustnikom v registrirani istospolni partnerski skupnosti. Izven navedenih kategorij zavezancev oprostitve po 9. členu ZDDD ni mogoče priznati niti ni mogoče teh kategorij širiti, saj gre za oprostitev plačila davka in s tem za določbo, ki zahteva restriktivno (zožujočo) razlago. Tudi Vrhovno sodišče RS je v sodbi X Ips 572/2006 z dne 21. 1. 2010 zavzelo stališče, da ZDDD kot specialni predpis določa subjekte, ki so oproščeni plačila davka na dediščino (prvi dedni red) in navaja zavezance, ki so z zavezanci prvega dednega reda (zakonec in otroci) izenačeni (med drugim tudi pastorek), vendar te določbe ni mogoče širiti z uporabo določb ZZZDR ali ZD. Pri svaštvu gre za (dejansko) razmerje, ki nastane s sklenitvijo zakonske zveze med enim zakoncem in krvnim sorodnikom drugega zakonca in je vezano na obstoj zakonske skupnosti. V primeru prenehanja zakonske skupnosti, tudi svaštvo preneha. S smrtjo enega izmed zakoncev preneha zakonska zveza in s tem tudi svaštvo med preživelim zakoncem in sorodniki zakonca, ki je umrl.Tožnici od smrti biološkega očeta dalje pa tudi po presoji sodišča v razmerju do zapustnice ni več mogoče priznati položaja pastorke, ki ga uveljavlja v predmetnem postopku in tudi v tožbi. Z njegovo smrtjo je zakonska zveza prenehala, prenehalo pa je tudi razmerje svaštva. V razmerju do zapustnice v času dedovanja (prenosa premoženja oziroma v času nastanka davčne obveznosti) tožnica ni bila več pastorka zapustnice. ZD pastorkov ne opredeljuje kot zakonitih dedičev, dedujejo pa lahko oporočno, kot je to bilo tudi v obravnavanem primeru. Tožnice, ki nima več položaja pastorke, ni mogoče uvrstiti med izjeme, navedene v določbi 9. člena ZDDD.