predlog za vrnitev v prejšnje stanje - opravičen razlog za zamudo - zamuda roka za vložitev tožbe - pooblaščenec
V obravnavanem primeru tožnik ob vložitvi tožbe ni predložil pooblastila, da je za vložitev tožbe in za zastopanje v upravnem sporu pooblastil A.A. Da bi med njim in navedenim pooblaščencem obstajalo v upravnem sporu pooblastilno razmerje pa tudi sicer tožnik v tožbi in predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ne zatrjuje, temveč bi naj med njima obstajal le dogovor, da bo A.A., ki je bil tožnikov pooblaščenec v upravnem postopku, zanj le sestavil besedilo tožbe, ki jo bo nato tožnik sam podpisal in jo tudi vložil pri sodišču. Posledično zato tudi okoliščin, ki so nastale na strani A.A., ter zaradi katerih ni mogel tožniku pravočasno napisati tožbe, ni mogoče upoštevati kot opravičen razlog za zamudo roka za vložitev tožbe. Ker torej tožnik ni izkazal opravičljivega razloga za zamudo roka, je sodišče njegov predlog kot neutemeljen zavrnilo na podlagi 24. člena ZUS-1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Iz prvega odstavka 68. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Sodišče meni, da če naj bi se pravilo iz 68. člena ZUP uporabilo tudi za materialne roke, bi moral zakon to izrecno določati. Vendar pa ZBPP nima posebnih določb o tem, da naj bi se kot dan vložitve prošnje štel dan, ko je bila vloga poslana sodišču. Zato 68. člena ZUP za obravnavano zadevo ni mogoče uporabiti. Kot dan vložitve prošnje je tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. To bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.
društva - prepoved delovanja društva - stranka v postopku - aktivna legitimacija
Sodno prepoved delovanja društva je mogoče doseči le z ukrepi kazenskega prava. ZDru-1 namreč v petem odstavku 41. člena izrecno izključuje vložitev tožbe, ko je podana odgovornost društva za kaznivo dejanje po določbah predpisov, ki urejajo odgovornost pravnih oseb za kazniva dejanja in ki kot vrsto kazni določajo tudi izrek prenehanja pravne osebe. Ker tožeča stranka ni aktivno legitimirana za vložitev tožbe po tretjem odstavku 41. člena ZDru-1, je sodišče tožbo zavrglo.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - revizija
Revizija je izredno pravno sredstvo in je dopustna iz razlogov, ki jih določa ZPP. Očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, pa ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, kar prav tako pojasni že tožena stranka. Tožnik ni izkazal, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev revizije, prav tako tudi ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh.
Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku izvajal dokaze, ki ob prvem odločanju niso bili izvedeni. Kljub temu, da je tožena stranka v ponovljenem postopku torej izvajala nove dokaze, poleg tega pa se oprla na novo pravno podlago ter gradnjo tožeče stranke opredelila kot neskladno (153. člen ZGO-1) in ne več nelegalno gradnjo (152. člen ZGO-1), o vsem tem tožeče stranke ni seznanila in ji ni dala možnosti, da se izjavi. Ker gre za novo pridobljene dokaze in tudi za novo pravno podlago, na katero je tožena stranka oprla svojo odločitev, bi to morala storiti.
Inšpekcijski postopek se vodi v javnem interesu in ne v funkciji varstva zgolj zasebnega interesa, njegova ustavitev pa pomeni le, da nadzorovani osebi javnopravne obveznosti oziroma ukrepi ne bodo naloženi. Zgolj posredni učinki odločitve inšpektorice pa se ne morejo šteti za zelo hude posledice, ki bi bile s tem povzročene tožnikom.
ZHO člen 2, 2/4, 15, 16, 24, 24/2. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
humanitarna organizacija - pogoji za pridobitev statusa - zavrženje vloge - upravičenec - verska skupnost
Za interpretacijo četrtega odstavka 2. člena ZHO v smislu, da za status humanitarne organizacije lahko zaprosijo tudi tiste organizacije, ki jih za opravljanje humanitarne dejavnosti ustanovijo verske skupnosti, govori tudi zakonski koncept verskih skupnosti, kot je opredeljen v 5. členu Zakon o verski svobodi in po katerem so verske skupnosti splošno koristne organizacije, pri katerih se prepletata dve prvini. Prva je zavzemanje za duhovnost in človekovo dostojanstvo v zasebnem in javnem življenju ter prizadevanje za osmišljanje bivanja na področju verskega življenja. Druga prvina verskih skupnosti, ki mora biti podana kumulativno s prvo, pa je neposreden širši družbeni prispevek teh skupnosti, kadar s svojimi dejavnostmi presegajo zgolj notranje versko življenje, tako da opravljajo še kulturne, vzgojne, izobraževalne, solidarnostne, karitativne in druge dejavnosti s področja socialne države.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2-n, 28. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5. ZUS-1 člen 32. ZTuj-2 člen 68.
mednarodna zaščita - pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - znatna nevarnost za pobeg - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - nedovoljeni prestop čez državno mejo - začasna odredba
Za sprejem odločitve, da se prosilca pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, z namenom omogočiti izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov, pa tudi, da je za izvedbo postopka predaje nujen. Zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost, in da bi ga bilo potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici.
Zgolj dejstvo, da je tožnik izpovedal, da je njegova ciljna država Francija, samo po sebi ne kaže, da bo s potjo nadaljeval pred dokončanjem postopka. Nenazadnje zgolj želja po ciljni državi, v primeru državljanov tretjih držav, ne pomeni nekega končnega cilja, ki bi ga želeli nujno uresničiti (tako izhaja tudi iz zaslišanja na glavni obravnavi), tako da je tožnik sodišče s svojo izjavo, da je v Sloveniji zadovoljen, prepričal, da pred dokončanjem postopka svoje želje po ciljni državi ne bo skušal uresničiti in pobegniti.
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - predkupni upravičenec - status kmeta - družinski član
Določbo 2. točke drugega odstavka 23. člena ZKZ v primeru, ko gre za konkurenco kmeta iz 2. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ (družinski član osebe iz 1. alineje prvega odstavka 24. člena ZKZ), je treba razumeti na način, da zemljišče obdeluje kot kmet. Do absurdne situacije bi namreč prišlo, če bi to določbo razlagali tako, da bi imel kot kmet, ki zemljišče obdeluje, predkupno pravico le nosilec kmetijskega gospodarstva, ki bi bil lastnik sosednje parcele, ne pa tudi njegov družinski član, ki je lastnik sosednje nepremičnine, ki je del KMG.
ZTuj-2 člen 68, 68/2, 68/2-1. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-5.
mednarodna zaščita - pridržanje - begosumnost - nesodelovanje v postopku
Po 1. alineji drugega odstavka 68. člena ZTuj-2 je nedovoljen vstop zgolj milejša oblika okoliščine, ki kaže na begosumnost. Zato zgolj dejstvo, da je tožnik prehajal meje držav na nedovoljen način, samo po sebi ne more utemeljevati zaključka, da je podana njegova znatna begosumnost, in da bi ga bilo potrebno skladno z Uredbo Dublin III pridržati, da ne bi preprečil vračanja odgovorni državi članici. Enako pa navedenega zaključka sama po sebi ne more utemeljevati navedba, da v Republiki Sloveniji nima možnosti bivanja.
Tožena stranka je izpodbijano odločitev sprejela po tem, ko je prejela odgovor odvetnice A.A., v katerem se je ta izjavila o navedbah tožnika. Na ta odgovor je tožena stranka tudi oprla svojo odločitev, vendar pa tožnika pred izdajo izpodbijane odločbe s tem ni seznanila in se ta o navedbah odvetnice ni imel možnosti izjaviti. Tožena stranka je s tem kršila pravico tožnika do izjave, kar je absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP).
promet s kmetijskimi zemljišči - odobritev pravnega posla - vrstni red predkupnih upravičencev - dohodek iz kmetijske dejavnosti - pritožbena novota
Tožnik je v pritožbenem postopku dodatno dostavil izjave odkupovalcev njegovih kmetijskih pridelkov ter s tem utemeljeval, da so bili njegovi dohodki od prodaje jajc in gnoja višji od dohodkov, ki so bili za ta dva produkta izračunani po Katalogu kalkulacij. Sodišče soglaša z drugostopenjskim organom, da so te navedbe nedovoljene pritožbene novote.
brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - pravni interes
Sodišče v upravnem sporu o tožbi meritorno odloča le, če tožeča stranka izkazuje pravni interes (pravnovarstveno potrebo), ki je procesna predpostavka za tožbo v upravnem sporu. Pravni interes pa je izkazan, če je tožba v upravnem sporu nujna, da si tožeča stranka svoj pravni položaj izboljša in mora obstajati ves čas postopka.
Ker je tožena stranka z izpodbijanim sklepom zavrgla zahtevek odvetnice za plačilo stroškov izvajanja BPP za tožnika, kot upravičenca do BPP, v pravice tožnika ni bilo poseženo. Če bi bila odvetnici, kot izvajalki BPP, v obravnavanem primeru priznana nagrada in stroški, bi, glede na to, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) predvideva primere, ko je upravičenec do BPP dolžan povrniti sredstva, plačana iz naslova BPP (43., 48. in 49. člen ZBPP), imel tožnik, kot upravičenec za BPP, pravni interes, da izpodbija sklep, kolikor bi menil, da je nagrada za opravljene storitve BPP previsoka. V konkretnem primeru pa za tak primer ne gre, saj je bila vloga odvetnice za odmero nagrade in stroškov za opravljanje storitve iz naslova BPP zavržena in bi zato imela pravni interes za tožbo kvečjemu odvetnica, kot izvajalka BPP.
ZUP člen 43. Uredba o načinu uporabe zvočnih naprav, ki na shodih in prireditvah povzročajo hrup (2005) člen 3, 3/1.
hrup - dovoljenje za začasno čezmerno obremenitev okolja - stranka v postopku - stranski udeleženec
Za ugotovitev, ali sta tožnika lahko stranska udeleženca v zadevnem postopku, ni relevantna ocena, ali bo hrup dopustno vplival nanju ali ne (pri tem gre za vprašanje, ki je podlaga za odločanje o izdaji dovoljenja za začasno čezmerno obremenitev okolja s hrupom), ampak ocena, ali je objekt tožnikov znotraj območja, kjer lahko pride do prekomerne obremenitve s hrupom, ki pa mora biti obrazložena tako, da jo tožnika lahko preizkusita ter izpodbijata s konkretnimi nasprotnimi navedbami in dokazi.
ZGO-1 člen 1, 1/5. ZRud-1 člen 2, 2/4. EZ-1 člen 462. Uredba o energetski infrastrukturi člen 4, 5.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - gradbeno dovoljenje - transformatorske postaje
Transformatorska postaja je elektroenergetski objekt (za pretvarjanje električne energije pri visoki napetosti v električno energijo pri nizki napetosti in obratno), ki je sestavni del energetske infrastrukture, skladno s 462. členom EZ-1. Transformatorske postaje v obravnavani zadevi nikakor ni mogoče uvrstiti med objekte, za katere v skladu z ZGO-1 ni potrebno gradbeno dovoljenje.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Stališče, po katerem bi že možnost uveljavljanja odškodnine, npr. za gospodinjske predmete, pomenila izključitveni razlog za uveljavljanje denacionalizacije podržavljenih nepremičnin, bi pomenilo tudi različno obravnavanje prejšnjih lastnikov podržavljenih nepremičnin glede na to, ali so jim bili podržavljeni gospodinjski predmeti ali ne.
denacionalizacija - upravičenci do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica. Zato ni mogoče šteti, da so bile do te odškodnine upravičene tudi osebe, ki take škode niso utrpele, jim je pa bilo podržavljeno premoženje, npr. nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - določitev preživnine
Po presoji sodišča je pravilna odločitev organa za brezplačno pravno pomoč, da pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek določitve preživnine po 24. členu ZBPP niso izpolnjeni. Organ za brezplačno pravno pomoč pravilno ugotavlja, da tožnik že ima izvršilni naslov za plačilo preživnine, zato ponovnega postopka ne bi bilo razumno začeti.
brezplačna pravna pomoč - vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
V sodni poravnavi ni bilo določeno, da mora tožena stranka v pravdnem postopku stroške, ki jih je založila Republika Slovenija, plačati v korist proračuna Republike Slovenije, temveč v korist tožnika, to je upravičenca do brezplačne pravne pomoči. To pomeni, da je stvar tožnika, da te stroške izterja od nasprotne stranke na podlagi sklenjene poravnave, kakor tudi, da plača razliko do višine stroškov, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči.
gradbeno dovoljenje - pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja - neskladna gradnja - skladnost projekta s prostorskimi akti - legalizacija - sprememba gradbenega dovoljenja
V primeru neskladne gradnje, ko te neskladnosti ni mogoče odpraviti s spremembo obstoječega gradbenega dovoljenja, je potrebno izdati novo gradbeno dovoljenje, in sicer za objekt kot celoto. V nasprotnem primeru, ko se (sicer novo) gradbeno dovoljenje glasi le na tista dela, ki niso zajeta v že izdanem gradbenem dovoljenju, bi to pomenilo zaobid določbe drugega odstavka 73. člena ZGO-1, ki le v primeru spremembe gradbenega dovoljenja dovoljuje, da se nova odločba omeji le na predlagane spremembe.