Komunalni prispevek je predpisan z zakonom, prav tako tudi način njegove odmere in razmerja med zavezancem in javnopravnim upravičencem (občino), tako da gre za javno dajatev. Ker gre za javno dajatev, za odmero katere zakon ne predpisuje roka, in ne za obligacijsko razmerje, kot zmotno menita tožnika, pa v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti pravil o zastaranju terjatev, ki izhajajo iz OZ.
V obravnavani zadevi ni bistveno, ali je šlo za dogovor o gradnji dela komunalne opreme v smislu 78. člena ZPNačrt, temveč ali je toženka tožnikoma odmerila komunalni prispevek tudi za tisti del komunalne opreme, ki sta ga zgradila sama in predala njej. Le v takem primeru bi tožnika komunalni prispevek za isto komunalno opremo plačala dvakrat, kar bi bilo v nasprotju s četrtim odstavkom 78. člena ZPNačrt.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (2008) člen 2, 2/9, 8, 8/6.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožnica je poseg v obliki vnosa zemeljskega izkopa izvedla brez ustreznega upravnega dovoljenja, zato izrečenega ukrepa ni bilo treba utemeljevati še z uporabo šestega odstavka 8. člena Uredbe. Kljub temu pa sodišče še dodaja, da je bila navedena določba glede na okoliščine primera pravilno uporabljena.
javni razpis - štipendija za študij v tujini - zavrnitev prošnje - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Ker izpodbijana odločba ne vsebuje enoznačne in nedvoumne opredelitve prvostopnega organa, ki je glede izteka relevantnega časovnega obdobja, glede na besedilo Javnega razpisa v konkretnem primeru ključnega pomena, očitno torej ne vsebuje vseh pravno relevantnih dejstev, na katerih temelji sprejeta odločitev v dejanskem in v pravnem pogledu, kar posledično ne omogoča niti preizkusa v pogledu pravilnosti in zakonitosti sprejete odločitve obeh upravnih organov.
ZZZDR ne določa nobenih nadaljnjih okoliščin, ki bi v zvezi z nadaljnjim šolanjem lahko vplivale na dolžnost preživljanja ne glede na otrokovo starost, zato je tožena stranka pravilno ravnala v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso, ko tožničine starejše sestre B.B., ki je že v mesecu juliju dopolnila 26 let, za potrebe ugotavljanja tožničinega premoženjskega stanja ni štela med njene družinske člane.
Zakon daje podlago za vštevanje otroškega dodatka v dohodek, ki se upošteva pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
Tudi kmetijske subvencije je treba upoštevati pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za BPP.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 2, 2/n, 28, 28/2. ZMZ-1 člen 84, 84/1, 2. ZTuj-2 člen 68, 68/1-5.
omejitev gibanja - pridržanje za namen predaje - nesodelovanje stranke v postopku - nedovoljen vstop v rs - nevarnost pobega - uporaba Dublinske uredbe
Za sprejem odločitve, da se prosilca za to, da se omogoči izvedbo postopka za njegovo predajo odgovorni državi članici EU, lahko pridrži na način, da se mu omeji gibanje na Center za tujce, mora biti ugotovljeno, da obstaja znatna nevarnost, da bo prosilec pobegnil, in da je ukrep pridržanja, ki je za izvedbo postopka predaje nujen, sorazmeren ter ni mogoče učinkovito uporabiti drugih manj prisilnih ukrepov.
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina evropske unije o temeljnih pravicah člen 4. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/2.
mednarodna zaščita - prošnja za priznanje mednarodne zaščite - pristojna država za obravnavanje prošnje - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka - pavšalne navedbe
Obstoj sistemskih pomanjkljivosti ni nujen pogoj za to, da tožnik zaradi pravice iz 4. člena Listine EU o temeljnih pravicah oziroma zaradi 3. člena EKČP uspe preprečiti premestitev v drugo državo članico EU glede na to, da gre za absolutno pravico.
Tožnik ne spada v skupino posebej ranljivih prosilcev za azil v smislu člena 21. Direktive o sprejemu 2013/33/EU ali sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zvezi s 3. členom EKČP zaradi, na primer, mladosti, starosti, bolezni, preteklega preganjanja ali maltretiranja. Posebnih okoliščin, ki bi ga uvrščale v skupino posebej ranljivih oseb znotraj splošne ranljivosti prosilcev za azil v smislu odločitve ESČP v zadevi M.S.S. v. Belgium and Greece, v upravnem postopku in v tožbi ni navajal.
Tožnik, ko je bival izven centra v Italiji, je bil že v postopku vračanja, saj po pravu EU in tudi po sodni praksi ESČP ni nujno, da vsaka tožba na sodišče zoper negativno odločitev upravnega organa zadrži izvršitev upravne odločitve.
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Skladno z 71. členom EZ ima sistemski operater pooblastilo, da odloča o izdaji ali zavrnitvi soglasja za priključitev na energetsko omrežje, ta naloga pa ni med tistimi, ki bi jih lahko na podlagi zakona prenesel na drugo pravno osebo. Le sistemskemu operaterju je zakonodajalec neposredno podelil pooblastilo za vodenje in odločanje v tovrstnih upravnih postopkih.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - upravičenost do dodelitve brezplačne pravne pomoči - dan vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni rok
Iz prvega odstavka 68. člena ZUP izhaja, da se ta člen nanaša zgolj na vprašanje pravočasnosti tistih vlog, ki so vezane na procesne roke, to je na roke, ki so določeni za procesna dejanja v postopku (99. člen ZUP), ne pa tudi na ostale vloge, katerih vložitev je vezana na materialne roke. Sodišče meni, da če naj bi se pravilo iz 68. člena ZUP uporabilo tudi za materialne roke, bi moral zakon to izrecno določati. Vendar pa ZBPP nima posebnih določb o tem, da naj bi se kot dan vložitve prošnje štel dan, ko je bila vloga poslana sodišču. Zato 68. člena ZUP za obravnavano zadevo ni mogoče uporabiti. Kot dan vložitve prošnje je tako mogoče razumeti zgolj tisti dan, ko bi organ za BPP imel možnost, da bi tožnikovo prošnjo lahko obravnaval po določilih ZBPP in o njej odločal pred dejanjem, za katerega je bila brezplačna pravna pomoč zaprošena. To bi lahko storil šele od dneva, ko je vlogo dejansko prejel in ne od dneva, ko jo je prosilec oddal na pošto.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - izvršilni naslov
Tožnik je na dan izdaje izpodbijanega sklepa dolgoval DDPO in DDV na podlagi odločbe o davčnem inšpekcijskem nadzoru in NUSZ na podlagi odločbe o odmeri NUSZ, ki jih je prejel, kar v zadevi niti ni sporno in izhaja iz upravnih spisov. Tako je bil tudi seznanjen s temeljem izvršilnega naslova. Iz 4. točke izreka izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik dolgoval tudi akontacije DDPO in DDV po obračunih ter plačilo davčnega odtegljaja od dohodkov, ki niso dohodki iz delovnega razmerja, po predloženem REK-2 obrazcu ter prispevkov za poškodbe pri delu po predloženem REK obrazcu. Te obračune pa je tožnik predložil sam, zato je z njihovo vsebino in pravnim temeljem izvršilnega naslova seznanjen. Izpodbijani sklep je izdan na podlagi 143. člena ZDavP-2, po katerem davčni organ začne davčno izvršbo, če obveznost ni plačana v predpisanem roku. Po 145. členu ZDavP-2 se davčna izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, predmet davčne izvršbe pa je po 144. členu ZDavP-2 lahko vsako dolžnikovo premoženje ali premoženjska pravica, če ni z zakonom izvzeta iz davčne izvršbe. Izpodbijani sklep ima po presoji sodišča tudi vse obvezne sestavine po 151. členu ZDavP-2, kar pravilno ugotavlja tudi toženka.
davek na dodano vrednost - zahteva za vračilo - odstop terjatev
Iz listin upravnega spisa ne izhaja, da bi bil davčnemu organu predložen obračun DDV, iz katerega bi izhajalo preplačilo DDV. Pridobitev pravice do zmanjšanja davčne osnove izhodnega DDV iz 39. člena ZDDV-1 še ne pomeni, da davčni zavezanci z njo avtomatično pridobijo pravico do izplačila presežka davka, ki se lahko pojavi zaradi zmanjšanja davčne osnove. Pogoje za izplačilo presežka DDV pa ne ureja 39. člen ZDDV-1, temveč 73. člen ZDDV-1 in 97. člen ZDavP-2, iz katerih izhaja, da se presežek izhodnega DDV, ki nastane zaradi zmanjšanja davčne osnove, lahko davčnemu zavezancu izplača le, če je davčni zavezanec izhodni DDV, ki ga je zmanjšal, predhodno plačal, ter pod nadaljnim pogojem, da davčni zavezanec nima zapadlega davčnega dolga (enako Vrhovno sodišče RS v sodbah X Ips 296/2015 z dne 1. 6. 2016 in X Ips 33/2016 z dne 15. 12. 2015).
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgledi za uspeh - revizija
Revizija je izredno pravno sredstvo in je dopustna iz razlogov, ki jih določa ZPP. Očitek tožnika, da bi moralo sodišče upoštevati vsako vlogo, pa ne predstavlja katerega izmed revizijskih razlogov po 370. členu ZPP, kar prav tako pojasni že tožena stranka. Tožnik ni izkazal, da obstaja kateri izmed razlogov za vložitev revizije, prav tako tudi ni izkazal, da bi imel v postopku z revizijo zoper predmetni sklep verjetne izglede za uspeh.
ZDavP-2 člen 143, 144, 145, 151. ZFPPIPP člen 21, 408, 408/2.
davčna izvršba - sklep o davčni izvršbi - prispevki za socialno varnost
V obravnavani zadevi se izterjujejo obveznosti, ki imajo po prvem in drugem odstavku 21. člena ZFPPIPP naravo prednostnih (nezavarovanih) terjatev. To pomeni, da se plačujejo prednostno, pred poplačilom navadnih (nezavarovanih) terjatev. Za tovrstne obveznosti pa odpust obveznosti ne učinkuje, kot je določeno v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP. Sodišče na podlagi nespornega podatka, da je Okrožno sodišče v Ljubljani 1. 9. 2016 izdalo sklep o odpustu obveznosti, ugotavlja, da se v obravnavani zadevi od tožnice izterjuje znesek, ki predstavlja neplačane prispevke za socialno varnost, ki imajo naravo prednostnih terjatev, in na katerega odpust obveznosti ne učinkuje.
ZJN-3 člen 9, 9/1, 9/1-c, 9/3, 9/3-a, 9/8. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES člen 1.
javna naročila - ugotovitev statusa javnega naročnika - javna služba - oseba javnega prava - tržna dejavnost
Po presoji sodišča iz dikcije določila tretjega odstavka 9. člena ZJN-3 izhaja, da razlaga, po kateri bi imela neka oseba status naročnika po ZJN-3 le pri opravljanju nekaterih izmed svojih dejavnosti, ni možna. Zakon namreč ne določa, da je za osebo javnega prava bistven element, ali kot svojo dejavnost opravlja (zgolj) javno službo ali še druge dejavnosti. Toženka je pravilno razlagala predpis, ko je štela, da je pri uvrščanju oseb med osebe javnega prava potrebno izhajati iz značilnosti posamezne osebe oziroma iz razloga njene ustanovitve in da zakon ne omogoča ločevanja po dejavnosti, ki je (zgolj) javna služba in tržni dejavnosti, kot to uveljavlja tožnik.
EZ člen 23a, 70, 71. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-1.
električna energija - distribucijsko omrežje električne energije - soglasje za priključitev na distribucijsko omrežje - vloga za izdajo soglasja - pristojnost za izdajo soglasja - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja. Le-to je v drugem odstavku 71. člena EZ izrecno, in torej „z zakonom“ podeljeno družbi SODO d.o.o., medtem ko za nadaljnji prenos javnih pooblastil, to je za prenos javnih pooblastil „na podlagi zakona“, kot druge možnosti za njihovo pridobitev iz 121. člena Ustave RS, po presoji sodišča v citiranih določbah EZ ni podlage. Elektropodjetja torej niso tista, ki lahko, glede na 71. člen EZ, odločajo o tej zadevi, ampak je to lahko le SODO d.o.o. kot nosilec javnih pooblastil, njegov zakoniti zastopnik, tj. direktor, pa lahko pooblasti osebe, zaposlene pri tretji pravni osebi (kot npr. pri elektropodjetju), da vodijo in odločajo v postopkih iz 71. člena EZ.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - obrazec - dopolnitev nepopolne vloge - zavrženje vloge
Organ za BPP, ki je ugotovil, da je tožnica predložila le izpolnjen obrazec BPP, je ostala predložena dokazila in sporočene podatke prezrl ter jih pri ugotavljanju, ali je tožnica prošnjo za BPP dopolnila v skladu s sklepom, ni upošteval. To pa pomeni, da je procesno dejansko stanje ugotovil nepravilno.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - verjetni izgled za uspeh - obnova postopka - novi dokazi
Predlog za obnovo postopka bi bil zaradi zamude objektivnega roka prepozen ter bi ga sodišče moralo zavreči. Zato tožnica z vložitvijo izrednega pravnega sredstva ne bi imela verjetnih izgledov za uspeh, kar pomeni, da za dodelitev zaprošene BPP ni izpolnjen pogoj iz prve alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP.
ZJC-B člen 19, 19/1, 19/4, 19/5. ZCes-1 člen 4, 4/1, 123. ZUreP-1 člen 2, 92, 92/2, 93, 93/3, 95, 95/2, 99. Uredba o kategorizaciji državnih cest (2012) člen 2.
razlastitev - javna korist - javna cesta - kategorizacija cest - pravna podlaga
Za postopek razlastitve po določbah ZJC-B ne zadošča, da je v času razlastitve na nepremičnini javna cesta, po kateri poteka cestni promet. To je zgolj eden od predpisanih kumulativnih pogojev, da se o razlastitvi lahko odloča po ZJC-B. Drugi pogoj je, da je bilo zemljišče del ceste že ob uveljavitvi ZJC-B.
Toženka je zmotno razlagala ZJC-B, ko je štela, da se v postopku odvzema lastninske pravice po 19. členu ZJC-B javne koristi ne predpostavlja na podlagi prostorskega akta, ampak se jo izkazuje z ugotovitvijo dejstev, da ob vložitvi zahteve za razlastitev po obstoječi javni cesti poteka cestni promet. Prezrla je, da je pomembno tudi, ali je javna cesta potekala po nepremičnini ob uveljavitvi ZJC-B.
skrbništvo - delni odvzem poslovne sposobnosti - pooblastilo za vložitev tožbe - stranka v postopku
V zvezi s tožbenimi ugovori, da je A.A. lastnoročno podpisal pritožbo, poleg tega pa tudi tožnika posebej pooblastil za vložitev pritožbe, sodišče pripominja, da lahko v imenu osebe z delno odvzeto poslovno sposobnostjo pooblastilo podeli samo njen zakoniti zastopnik, torej v konkretnem primeru skrbnik. Dejstvo, da ima v postopku zamenjave stalnega skrbnika tudi oseba, ki se postavlja pod skrbništvo, položaj stranke v postopku, tudi po presoji sodišča ne pomeni, da lahko oseba z delno odvzeto poslovno sposobnostjo za navedeni postopek pooblasti odvetnika oziroma drugega poslovno sposobnega pooblaščenca.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
V obravnavani zadevi so izpolnjeni pogoji iz 48. člena ZBPP za nastanek obveznosti tožnika za povrnitev stroškov postopka izplačanih iz naslova odobrene BPP, ker je tožnik s svojim zahtevkom uspel ter premoženje tudi dejansko pridobil. Zato mu je tožena stranka utemeljeno naložila povrnitev stroškov v višini, ki je bila dejansko izplačana iz naslova odobrene brezplačne pravne pomoči.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - zahteva za vračilo sredstev - zavrnitev zahteve - neupravičena obogatitev
V zadevi ni sporno, da je bila prosilki BPP dodeljena za vse zaprošene in v pravdnem postopku nastale stroške postopka, od vložitve tožbe, pa do izvedbe zadnjega naroka. Ker prav tako ni sporno, da je te stroške za upravičenko v celoti založila Republika Slovenija iz sredstev BPP, tožnica ni upravičena zahtevati povračila razlike med stroški obračunanimi v sodbi P 707/2011 in do sedaj (pravnomočno) priznanimi stroški iz naslova BPP. Sodišče se strinja s toženo stranko, da ta pravica ne gre ne tožnici, ne njeni odvetnici, ki je bila v celoti poplačana iz sredstev BPP, tako kot določa zakon.