ZBPP člen 13, 13/1. ZUPJS člen 12, 12/1. ZDoh-2 člen 15, 18.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženjsko stanje prosilca - občasni neperiodični dohodki - kmetijska subvencija
Pri ugotavljanju premoženjskega pogoja so relevantni vsi dohodki in prejemki, ki so obdavčljivi po ZDoh-2, zato je tudi vračilo preveč plačanega davka prejemek, ki se v obravnavanem primeru upošteva pri ugotavljanju dohodka prosilca. Ttožena stranka je zato ravnala pravilno s tem, ko je upoštevala vračilo davka za leto 2016. Tako kmetijsko subvencijo kot tudi vračilo davka je tožena stranka pravilno obravnavala kot občasna, neperiodična dohodka tožnice.
vojni veteran - veteranski dodatek - pogoji za priznanje veteranskega dodatka - višina prejemka
Na podlagi 51. člena ZVojI sprememba višine prejemkov v preteklem letu vpliva na pravico do veteranskega dodatka od 1. januarja tekočega koledarskega leta. Tako je upravni organ pravilno odločil, da tožnik od 1. 1. 2017 dalje ni več upravičen do prejemanja veteranskega dodatka.
Terjatve iz prvega odstavka 390. člena ZFPPIPP so le tiste, ki so v prvem odstavku 390. člena ZFPPIPP specialno določene kot prednostne. Tako razlago potrjuje tudi besedilo drugega odstavka 408. člena ZFPPIPP, po katerem (pred uveljavitvijo novele G) odpust obveznosti ne učinkuje za prednostne terjatve iz prvega odstavka 21. člena in prvega odstavka 390. člena tega zakona. Ob razlagi 390. člena, na kateri je utemeljena izpodbijana odločitev in po kateri so terjatve iz prvega in drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP kot prednostne določene v prvem odstavku 390. člena, je navedba terjatev iz prvega odstavka 21. člena v tej določbi povsem nepotrebna. Drugačno razlago od izpodbijane narekuje tudi novela ZFPPIPP-G, po kateri se v drugem odstavku 408. člena ZFPPIPP v napovednem stavku besedilo „prvega odstavka 21. člena“ nadomesti z besedilom „prvega in drugega odstavka 21. člena“ in s tem, kot izhaja tudi iz zakonodajnega gradiva, širi terjatve, za katere ne učinkuje odpust obveznosti, tudi na terjatve za plačilo neplačanih prispevkov iz drugega odstavka 21. člena ZFPPIPP.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dobička iz kapitala - davčna osnova - odsvojitev vrednostnih papirjev - navidezen pravni posel
Po določbah OZ so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev. Gre za načelo pacta sunt servanda, ki pove, da so stranke dolžne izvrševati svoje obveznosti, ki so jih sprejele, in kar v primeru prodajne pogodbe velja tako za kupca kot za prodajalca. V konkretnem primeru to načelo ni bilo upoštevano, saj kupec B.B. kupnine v pogodbenem roku in na način, dogovorjen s pogodbo ni plačal. Pač pa je bila nemudoma (že 8. 1. 2009) med prodajalcem (kot posojilodajalcem) in kupcem (kot posojilojemalcem) sklenjena posojilna pogodba za pretežni del dogovorjene kupnine, kar kaže na to, da sta stranki že ob sklepanju pogodbe vedeli, da kupec ne bo plačal kupnine in da torej pogodba v bistvenem ne bo izpolnjena.
Na nezmožnost kupca, da plača dogovorjeno kupnino in s tem izpolni obveznost iz sklenjenih prodajnih pogodb, kaže tudi pogodba o prenosu delnic v zavarovanje, ki nosi zgolj podpisa obeh udeležencev v poslu in s katero naj bi se rok plačila oziroma vračila posojila za nakup delnic podaljšal do 30. 6. 2014. Obenem pa naj bi se, kljub zatrjevanemu delnemu poplačilu kupnine, vzpostavila zastavna pravica prodajalca na vseh delnicah (411 236), ki so bile predmet prodaje, kar je vsekakor najmanj neobičajno. Predvsem pa je neobičajno to, da se je omenjena novacija realizirala na način, da je tožnik ponovno pridobil neomejeno pravico do razpolaganja z vsemi delnicami, ki so bile predmet prodaje.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - premoženje prosilca - možnost razpolaganja z nepremičnino - podatki zemljiške knjige
Dolžnost organa, da po uradni dolžnosti zbira podatke in ugotavlja resnično stanje stvari, ne gre tako daleč, da bi bil dolžan preverjati resničnost podatkov, vpisanih v zemljiški knjigi, s pregledovanjem vpisnikov na istem ali drugih sodiščih (z namenom, da se ugotovi morebitno drugačno dejansko oziroma resnično stanje stvari), poleg tega pa se v sodnih vpisnikih niti ne vodijo podatki o lastništvu nepremičnin, da bi organ na tej podlagi lahko preveril, ali so podatki iz zemljiške knjige pravilni.
Okoliščina, da je stanovanje obremenjeno z osebno služnostjo sama po sebi še ne pomeni, da tožnica z njim ne more razpolagati, saj ji navedena služnost praviloma ne onemogoča odtujitve in obremenitve nepremičnine. Organ bi bil dolžan navedeno služnost upoštevati in nepremičnino izvzeti iz tožničinega premoženjskega stanja le, če bi tožnica izkazala upravičene razloge, iz katerih bi bilo razvidno, da je razpolaganje z nepremičnino omejeno, in na podlagi katerih bi bilo mogoče utemeljeno sklepati, da te omejitve tožnica oziroma njeni družinski člani niso zakrivili po lastni volji.
ZASP člen 157c, 157c/6. ZUP člen 8, 82, 82/1, 82/6, 222, 222/1.
določitev tarife za uporabo avtorskih del - stroški postopka - trajanje postopka - udeležba v postopku - seznanitev z vsebinskimi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Svet za avtorsko pravo mora v primeru, ko je višina stroškov odvisna od dolžine postopka, postopek pa traja dlje kot znaša rok za izdajo odločbe iz prvega odstavka 222. člena ZUP, pojasniti razloge za dolžino oziroma trajanje postopka pred izdajo odločbe, saj nagrada ne more biti odvisna od nepotrebne dolžine postopka. Člani in predsednik sveta so lahko upravičeni le do nagrade za tisti čas trajanja postopka, ki je bil potreben za sprejem odločitve.
Bistveno za odločitev v tej zadevi je, da plačilo ne more biti vezano le na število članov Sveta, ampak tudi na to, ali v nekem postopku dejansko vsebinsko sodelujejo pri odločanju o zadevi. Iz zapisnikov in ostalih listin v spisu pa ni razvidno, da bi pri obravnavanju zadeve ves čas sodelovali vsi člani.
Če je Svet mnenja, da ne more ugotoviti resničnega dejanskega stanja in prepričljivo pojasniti razlogov, zakaj je postopek trajal več kot dva meseca, bi moral upoštevati, da ni izkazano, da je bilo za obravnavo glavne stvari potrebnih več kot znaša instrukcijski rok za odločbo in je bil torej čas trajanja postopka nad dva meseca nepotreben.
ZDavP-2 člen 101. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 31, 36, 36/1.
odlog plačila davčnega dolga - obročno plačilo davčnega dolga - povprečni mesečni dohodek - plačevanje preživnine
Davčni organ je izračunal mesečni dohodek tožnika, ki znaša 2 530,15 EUR ter glede na zbrane podatke zaključil, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za odlog in obročno plačilo davčnega dolga v skladu s 101. členom ZDavP-2, ker mesečni dohodek presega dohodkovni kriterij iz prvega odstavka 36. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku, to je dvakratni znesek osnovnega minimalnega dohodka, ki znaša 292,56 EUR.
davek od dobička iz kapitala - ugotavljanje davčne osnove - odsvojitev vrednostnih papirjev - naknadna vplačila - zastopanje
Neutemeljeno je tožbeno stališče, da bi moral prvostopenjski organ v predmetni zadevi davčno osnovo izračunati na način, da bi naknadna vplačila posebej upošteval pri nabavni vrednosti kapitala. Po presoji sodišča se naknadna vplačila ne vštevajo v nabavno vrednost kapitala po prvem odstavku 98. člena ZDoh-2. Tukajšnje sodišče je že v sodbi I U 1248/2015 z dne 8. 11. 2016 zavzelo stališče, da se z naknadnimi vplačili ne povečata osnovni kapital družbe in družbenikov poslovni delež, kljub siceršnjemu povečanju premoženja družbe. Navedenemu stališču sledi sodišče tudi v obravnavani zadevi.
davčni inšpekcijski nadzor - davek od dohodkov iz dejavnosti - vodenje poslovnih knjig
V konkretnem primeru tožnik v letu 2012 in v letu 2013 ni vodil svojih poslovnih knjig v skladu z predhodno navedenimi predpisi in SRS, saj poslovne knjige niso izkazovale resničnega dejanskega stanja. Iz poslovnih knjig ni bilo mogoče razbrati podatkov glede društvenih tekmovanj, plačila prispevkov za tekmovanje, višine nagrad in nagrajencev in višine sponzorskih prispevkov. Tudi tožnik v tožbi sam navaja, da res ni vodil posamezne imenske evidence in ni shranjeval kdo in kaj je dobil iz naslova sponzorstva, donatorstva kot tudi, kdo je bil nagrajenec ribiškega srečanja pri podelitvi malih nagrad in pokalov.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 18, 18/1, 18/1-b. ZMZ-1 člen 51, 51-4.
mednarodna zaščita - Dublinska uredba III - predaja prosilca odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka
Republika Hrvaška ima v celoti uveljavljen sistem mednarodne zaščite, prosilci imajo podobne pravice kot prosilci v Republiki Sloveniji (hrvaški Zakon o azilu), zato vrnitev v državo Evropske unije ne more in ne sme biti sporna. Lahko sicer, da bivalne razmere v namestitvenem centru Porin niso najboljše, vendar tožnik ni izkazal konkretnih okoliščin, ki bi kazale na sistemske pomanjkljivosti azilnega postopka v Republiki Hrvaški, ki bi narekovale uporabo drugega pododstavka drugega odstavka 3. člena Uredbe Dublin III.
Sistemske pomanjkljivosti so objektivna dejstva, ugotovljiva z dokumenti ustreznih inštitucij oziroma pristojnih organov, pri čemer pa sodišču ni znano nobeno relevantno poročilo o stanju v Republiki Hrvaški v smislu obstoja sistemskih pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom in pogoji za sprejem prosilcev. Tožnik je šele v tožbi navedel naslove določenih člankov oziroma spletne strani, iz katerih naj bi izhajale določene sistemske pomanjkljivosti v zvezi z azilnim postopkom v Republiki Hrvaški, teh člankov pa ni predložil. Obstoja utemeljenih domnev oz. poročil o sistemskih pomanjkljivostih, ugotovljenih z dokumenti bodisi organov EU ali ESČP ali pa UNCHR, pa ne izkazujejo niti tožbene navedbe.
URS člen 15, 157, 157/2. ZUS-1 člen 4, 4/1, 4/2, 36, 36/1, 36/1-4.
varstvo ustavnih pravic - subsidiarni upravni spor - drugo sodno varstvo - sklep o prenehanju delovnega razmerja - dekan
Tožnik bi imel z vrsto tožbe, kakršno je vložil v konkretnem primeru, dostop do sodnega varstva na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 pod pogojem, da bi v tožbi izkazal oziroma da bi sodišče lahko ugotovilo, da tožnik nima za varstvo pravic, za katere meni, da so mu kršene, drugega sodnega varstva. Standard, kriterij oziroma procesno predpostavko „drugo sodno varstvo“ pa je Ustavno sodišče obrazložilo tako, da mora sodišče ob presoji te procesne predpostavke ugotoviti, ali obstaja drugo (primarno) sodno varstvo, ki izključuje upravni spor, in če obstaja, katero sodno varstvo je to, ter da mora biti takšno (primarno) sodno varstvo tudi učinkovito.
Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da bi se ta akt o prenehanju veljavnosti pogodbe o zaposlitvi kakorkoli nanašal na opravljanje oziroma prenehanje mandata dekana.
Tožnik ni izkazal procesnih predpostavk za sprejem tožbe na podlagi 1. odstavka 4. člena ZUS-1 v obravnavo, ker je za vse zatrjevane kršitve pravic tožnika, razen glede morebitnega predčasnega prenehanja mandata, glede na odločbo Ustavnega sodišča RS, zagotovljeno učinkovito in primarno sodno varstvo pred delovnim sodiščem.
evidentiranje urejene meje - mejna obravnava - zapisnik mejne obravnave - nestrinjanje s potekom predlagane meje
Uporaba domneve iz petega odstavka 31. člena ZEN je dopustna le, kolikor iz zapisnika izhaja, da je bil prisotni mejaš, ki se z mejo ne strinja, pozvan, da pokaže drugačen potek meje, kar pa v konkretni zadevi iz zapisnika ne izhaja.
Dopustna je istočasna uporaba več predmetov izvršbe na podlagi istega izvršilnega naslova in zoper istega davčnega zavezanca, vse z namenom uspešne izterjave davčnih obveznosti, davčni organ pa je dolžan uporabiti tista sredstva davčne izvršbe, ki so glede na okoliščine primera sorazmerne znesku davka, ki ga je treba izterjati.
ZDavP-2 člen 146, 157, 157/5. Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (2003) člen 4, 6, 19.
Za izterjavo zadošča, da je plačilni nalog izdan in da je s strani njegovega izdajatelja opremljen s klavzulo o izvršljivosti, kar je v konkretnem primeru nesporno. Z določbo petega odstavka 157. člena ZDavP-2 pa je izrecno predpisano, da s pritožbo zoper sklep o izvršbi ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
V obravnavanem primeru sodišče ugotavlja, da je tožba tudi po pozivu na odpravo pomanjkljivosti ostala tako nerazumljiva, nepopolna, nejasna in bistveno pomanjkljiva, da je sodišče ne more obravnavati. Tožnik v dopolnitvi ni določno navedel upravnega akta, ki ga izpodbija v upravnem sporu, tudi iz navedb v tožbi ni mogoče razbrati, kateri je izpodbijani akt. Prav tako tožnik ni navedel v čem in kako naj se upravni akt odpravi.
Za gradnjo k legalnemu objektu prizidanega objekta tožnik ni pridobil gradbenega dovoljenja, kar pomeni, da gre za nelegalno gradnjo.
Dimenzije in etažnost objekta so v inšpekcijski odločbi namenjene zgolj konkretizaciji sporne gradnje. Izrek izpodbijane odločbe je dovolj jasen, da je mogoče z gotovostjo ugotoviti, kateri objekt je sporna gradnja, tožnik pa tudi sicer, razen da navaja svoje mere objekta, ni ponudil nobenega dokaza, ki bi potrjeval njegove trditve o napačno ugotovljenim dimenzijah.
ZDen člen 32, 32/2. ZPVAS člen 8, 8/3. SPZ člen 8, 39.
agrarna skupnost - denacionalizacija - premoženje agrarne skupnosti - vrnitev podržavljenega premoženja članom agrarne skupnosti - lastninska pravica na vrnjenem zemljišču - poprava krivic
V obravnavnem primeru tožnica zatrjuje in dokazuje, da je objekta na zemljiščih parc. št. 1037/5 in 1040/21 zgradila s svojimi sredstvi. Tem navedbam prizadeta stranka niti izrecno ne oporeka. Glede na tako zatrjevano dejansko stanje pa bi bilo v nasprotju z navedenim namenom drugega odstavka 32. člena ZDen, da bi bila tožničina zahteva za vrnitev navedenih nepremičnin v naravi zavrnjena samo zato, ker ni izkazala pridobitnega načina za pridobitev lastninske pravice na objektih iz 39. člena SPZ (ki ga, kot rečeno, niti ni mogla izkazati).
Dejstvo, da naj bi šlo za nepremičnine v lasti fizičnih oseb, ne izhaja niti iz zemljiške knjige, tej ugotovitvi pa nasprotuje tako tožnica, kot tudi lastniki objektov, v katerih lasti naj bi bile tudi navedene nepremičnine.
ZVO-1 člen 51. Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2006) člen 3.
okoljevarstveno soglasje - odpadki - postopek izdaje okoljevarstvenega soglasja in dovoljenja - obvezna presoja vplivov na okolje
Za odločitev, ali je za nameravani poseg treba izvesti presojo vplivov na okolje, ni bistveno, da namerava tožnik odpadke predelovati po metodi R5, temveč že samo dejstvo, da namerava predelovati odpadke (kar velja tudi za inertne odpadke).
priključitev na distribucijsko omrežje - pridobitev soglasja za priključitev - javno pooblastilo - nosilec javnega pooblastila
Na podlagi določb 23.a člena EZ se lahko s pogodbo prenese s strani sistemskega operaterja na elektropodjetje le izvajanje nalog, potrebnih za odločitev in le v tem okviru je mogoče razumeti tretji odstavek istega člena, iz katerega izhaja, da osebe, zaposlene pri tej (tretji) pravni osebi, lahko vodijo in odločajo v postopku. Ne prenaša pa se s tem tudi pooblastilo za odločanje o izdaji oziroma zavrnitvi soglasja.
ZVO-1 člen 157, 157/1, 157/1-1. Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (2008) člen 2, 2/9, 8, 8/6.
inšpekcijski postopek - ukrep okoljskega inšpektorja - ravnanje z odpadki - zemeljski izkop - okoljevarstveno dovoljenje
Tožnica je poseg v obliki vnosa zemeljskega izkopa izvedla brez ustreznega upravnega dovoljenja, zato izrečenega ukrepa ni bilo treba utemeljevati še z uporabo šestega odstavka 8. člena Uredbe. Kljub temu pa sodišče še dodaja, da je bila navedena določba glede na okoliščine primera pravilno uporabljena.