Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 19, 19/6, 26, 26/1, 2, 39, 39/3. URS člen 120, 153. ZUS-1 člen 2, 2/2. ZVO-1 člen 157, 157/1.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - ravnanje z odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - določitev deležev za prevzemanje odpadne embalaže - upravna zadeva - načelo zakonitosti - okoljevarstveno dovoljenje
Odločanje o tem, da je družba za ravnanje z odpadno embalažo dolžna od izvajalca lokalne javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki prevzemati in odvažati odpadno embalažo, ni upravna stvar.
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Oblastveni posamični akt, ki tožniku nalaga obveznost prevzemanja odpadne embalaže, je namreč okoljevarstveno dovoljenje, ki je bilo tožniku izdano za ravnanje z odpadno embalažo. V skladu s tem okoljevarstvenim dovoljenjem mora tožnik zagotavljati redno prevzemanje in zbiranje vse odpadne embalaže, za katero mu je embaler, pridobitelj blaga, proizvajalec oziroma pridobitelj embalaže, trgovec ali končni uporabnik brez predhodnega dobavitelja s pogodbo prepustil svoje obveznosti ravnanja z odpadno embalažo.
vpogled v spis - pravni interes - stranski udeleženec - vstop v postopek
Pravna korist za vpogled v upravni spis ni identična pravni koristi, ki jo zatrjuje oseba, ki se želi udeleževati konkretnega upravnega postopka kot stranska udeleženka in ki jo ureja (procesna) določba 43. člena ZUP.
Tožeča stranka izpodbija odločitev svojega delodajalca v zvezi z zahtevkom, ki se nanaša na obračun in plačilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Gre torej za zahtevek iz naslova pravic iz delovnega razmerja, v sporih v zvezi s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem pa je v skladu s točko b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1 pristojno delovno sodišče.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - prejem premoženja
Tožena stranka je ugotovitev, da je tožnik dejansko prejel odškodnino na podlagi izdanih sodb, oprla na molk tožnika v zvezi s prejetim pozivom, v katerem je bil opozorjen, da se bo v primeru molka štelo, da je odškodnino prejel. Po presoji sodišča navedeno ne zadošča za zaključek, da je tožnik odškodnino dejansko prejel, tudi iz razloga, ker zavarovalnica na poziv tožene stranke tega podatka ni posredovala. Navedene okoliščine tako ne dajejo dovolj trdne podlage za zaključek, da je tožnik dejansko pridobil premoženje ali dohodke, kar je pogoj za vračilo sredstev dodeljene BPP.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - že vložena tožba
Dejstvo, da je tožnica že vložila tožbo, po presoji sodišča še ne pomeni, da njeno nadaljnje sodelovanje v postopku ni potrebno, toliko bolj, ker v zadevi ni sporno, da je tožbo vložila sama.
pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - pred vložitvijo prošnje nastali stroški - oškodovanec - kazenski postopek
Glede na zakonske določbe ima oškodovanec v kazenskem postopku različne vloge, glede na njegov različen procesni položaj pa se razlikujejo tudi pravice, ki mu gredo v tem postopku. Po presoji sodišča nobene od teh pravic ne more nadomestiti državni tožilec, toliko bolj, ker ima v skladu z določbami 60. in 61. člena ZKP določene pravice in dolžnosti, na katere se navezujejo tudi oškodovančeve pravice. Takšne pravice oškodovanca, tudi v povezavi z dejanskimi okoliščinami konkretnega dejanskega stanja, utemeljujejo tožbene navedbe, da tožena stranka presoje objektivnega pogoja za določitev BPP ni izvedla v skladu z navedenimi zakonskimi določbami.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Če bi se zahteva za denacionalizacijo nanašala na premične stvari, bi bilo ob predpostavki, da so izpolnjeni še drugi pogoji (npr. dohodkovni cenzus), mogoče šteti, da je oseba imela pravico do odškodnine za to vrsto podržavljenega premoženja od Republike Avstrije. Ni pa mogoče šteti, da so imele prejšnje lastnice na tej podlagi možnost dobiti odškodnino tudi za podržavljene nepremičnine.
brezplačna pravna pomoč - ponovna prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepopolna vloga - obrazložitev odločbe
Če odločba oziroma sklep obrazložitve, kot jo določa 214. člen ZUP, nima, stranke niti nimajo možnosti, da razloge izpodbijajo, sodišče pa iz istega razloga odločbe tudi ne more preizkusiti.
Sodišče kot zmotno zavrača stališče tožene stranke v odgovoru na tožbo, da je v konkretnem primeru pomembna le ugotovitev in obrazložitev, ali je stranka vlogo dopolnila v postavljenem roku ali ne. Del dejanskega stanja je namreč tudi ugotovitev organa, v čem je vloga stranke nepopolna ali nerazumljiva, torej zakaj ni možna njena vsebinska obravnava. Takšne obrazložitve ne nadomešča vsebina poziva stranki na odpravo pomanjkljivosti vloge, saj poziv pomeni le seznanitev stranke z ugotovitvijo organa, da je vloga nepopolna oziroma nerazumljiva, in navodilo kako naj vlogo popravi oziroma dopolni.
Zgolj na podlagi podatkov o (registrirani) dejavnosti uporabnikov distribucijskega sistema ni mogoče sklepati o integriranosti (torej medsebojni povezanosti, odvisnosti) operacij ali proizvodnih procesov končnih odjemalcev distribucijskega sistema v smislu prve alineje prvega odstavka 227. člena EZ-1. Registrirane dejavnosti, ki opredeljuje predmet (področje) poslovanja družbe, namreč ni mogoče enačiti z operacijami ali proizvodnimi procesi uporabnikov sistema, ki so tehnične narave in katerih obstoj in narava je po prvi alineji prvega odstavka 227. člena EZ-1 ključna pri presoji izpolnjevanja pogojev za podelitev statusa zaprtega distribucijskega sistema.
ZTuj-2 člen 69, 73, 73/1. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-2.
tujec - nezakonito bivanje tujca v državi - dovolitev zadrževanja tujca - odstranitev tujca iz države
Dejstvo, da državni organi kljub pravnomočnosti odločbe o vrnitvi niso nadaljevali postopka z izdajo odločbe o vrnitvi brez določenega roka, ne predstavlja podlage za izdajo odločbe o dovolitvi zadrževanja na podlagi 73. člena ZTuj-2.
Ker je tožnik vložil predlog za zadrževanje še preden mu je bil določen rok za prostovoljno zapustitev države zaradi nezakonitega prebivanja - torej pogoji za odstranitev po 69. členu ZTuj-2 še niso bili podani - je odločitev upravnega organa o zavrženju tožnikove prošnje, vložene na podlagi 73. člena ZTuj-2, pravilna in zakonita.
vračilo prejete brezplačne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja - sodna poravnava
Tožnica, ki je v pravdni zadevi uspela, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžna povrniti 385,55 EUR, ki predstavljajo polovico stroškov, izplačanih v zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Bpp 1763/2014, saj je na podlagi sklenjene sodne poravnave pridobila premoženje, ki bistveno presega dolgovane stroške zastopanja v okviru dodeljenega ji BPP. Sodišče v zadevi ne more upoštevati tožbenih ugovorov, ki se nanašajo na tožničino slabo finančno situacijo, ker mu zakon za to ne daje podlage. Lahko pa tožnica sama, na podlagi določbe 43. člena ZBPP, toženi stranki predlaga sklenitev dogovora o načinu vračila dolgovanega zneska, kjer se bo upoštevalo tako njeno finančno stanje kot socialni položaj.
denacionalizacija - upravičenec do denacionalizacije - FIP - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...). Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - pravica do odškodnine od tuje države
Do odškodnine po FIP oziroma UVEG so bile upravičene osebe, ki jim je na ozemlju tedanje Jugoslavije nastala materialna škoda zaradi odvzema, izgube ali uničenja gospodinjske opreme ali predmetov, potrebnih za opravljanje poklica, ne pa tudi osebe, ki take škode niso utrpele in jim je bilo npr. podržavljeno drugo premoženje (nepremičnine...). Glede na to pravice do denacionalizacije nepremičnin ni mogoče odkloniti na podlagi ugotovitve, da bi bili prejšnji lastniki teh nepremičnin upravičeni do odškodnine za podržavljene, izgubljene ali uničene gospodinjske predmete ali predmete za opravljanje poklica.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - pridobitev premoženja
Tožnik, ki je v pravdni zadevi delno uspel, je na podlagi določbe 48. člena ZBPP dolžan povrniti 491,59 EUR, ki so bili izplačani kot stroški BPP v zadevi Okrožnega sodišča v Celju opr. št. Bpp 403/2009, saj je pridobil premoženje, ki bistveno presega stroške zastopanja v okviru dodeljene mu BPP.
vračilo prejete brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - odpis terjatve
ZBPP ne vsebuje določb, na katere bi lahko tožena stranka oprla odločanje o tožnikovi vlogi za odpis terjatve (za povračilo stroškov sodnega postopka, začasno založenih iz sredstev brezplačne pravne pomoči), ki je prešla na Republiko Slovenijo. Zato organ, pristojen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, v ZBPP ni imel podlage za presojo okoliščin in dejstev, ki jih je tožnik navajal v prošnji z dne 11. 5. 2016 in je bila tako njegova odločitev, s katero je zavrnil predmetno prošnjo, pravilna in zakonita.
mednarodna zaščita - molk organa - ponovljeni postopek - pogoji za odločanje sodišča v sporu polne jurisdikcije
Določba prvega odstavka 69. člena ZUS-1 sodišča ne zavezuje, da v vsakem primeru molka tožene stranke samo odloči o zadevi v sporu polne jurisdikcije, temveč mu daje možnost izbire, torej tudi možnost, da toženi stranki naloži, kakšno odločbo naj izda in ji za to določi rok. Sodišče meni, da v obravnavani zadevi niso izpolnjeni pogoji za odločanje v sporu polne jurisdikcije.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - verjetni izgled za uspeh - kazenski postopek
Postopkovne kršitve, ki bi naj po stališču tožnika imela celo znake kaznivega dejanja, sodišči v okviru preizkusa z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi nista ugotovili. Ker torej do zatrjevane kršitve postopka v smislu procesnih predpisov sploh ni prišlo, posledično tudi sodniku ni mogoče očitati storitve kaznivega dejanja s tem, ko v postopku ni angažiral izvedenca, ki ga je predlagal tožnik. Navedeni zaključek pa ne pomeni prejudiciranja odločitve v kazenskem postopku, kot to navaja tožnik v tožbi, temveč je namenjen zgolj ugotovitvi, ali je izpolnjen pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki se nanaša na okoliščine in dejstva zadeve, v zvezi s katero tožnik vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
informacije javnega značaja - zahteva za izdajo začasne odredbe - suspenzivni učinek tožbe v upravnem sporu
Tožeča stranka je zoper odločbo tožene stranke sprožila upravni spor, upoštevaje tretji odstavek 10. člena ZInfP, kar pomeni, da vložena tožba v upravnem sporu zadrži izvršitev izpodbijane odločbe in da izpodbijana odločba učinkuje šele po pravnomočnosti. Potreba za izdajo začasne odredbe zato ni izkazana.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - umaknjena tožba iz razlogov na strani prosilca
Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik že predhodno vložil tožbo zoper Republiko Slovenijo oziroma ZPKZ Dob za plačilo odškodnine zaradi prepovedi uporabe optičnega čitalnika - skenerja in da je v navedenem pravdnem postopku tožnik tudi že predlagal umik navedene tožbo, s katerim se je tedaj strinjala tudi tožena stranka, zaradi česar je sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka. Tožnik tako ne izpolnjuje pogoja iz 4. odstavka 24. člena ZBPP za odobritev zaprošene brezplačne pravne pomoči.