mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - okoliščine, ki kažejo na begosumnost - Dublinska uredba III
V konkretnem primeru je argumentirano obrazložena sorazmernost izrečenega pridržanja v smislu določb Uredbe Dublin III in hkrati (tudi) uporaba določb drugega odstavka 84. člena ZMZ-1, po katerih se prosilcu lahko odredi ukrep omejitve gibanja na prostore in območje Centra za tujce, če v posameznem primeru ni mogoče učinkovito izvesti ukrepa obveznega zadrževanja na območje Azilnega doma, kot je sicer predvideno v prvem odstavku istega člena ZMZ-1. Ob ugotovljenem obstoju znatne nevarnosti, da bo tožnik pobegnil, je zato šteti ukrep pridržanja tožnika na prostore in območje Centra za tujce za legitimen in v konkretnem primeru, glede na razmere v Azilnem domu, kot so opisane v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, tudi nujen za izvršitev namena, zaradi katerega je bil izrečen.
sprememba gradbenega dovoljenja - sklep o popravi pomote - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - zavrženje tožbe
V skladu s prvim odstavkom 223. člena ZUP ima popravek pomote pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. V konkretnem primeru popravek odločbe tudi ni bil neugoden za tožnika, zato je treba začetek tridesetdnevnega roka za vložitev tožbe v upravnem sporu šteti od naslednjega dne, ko je bila tožniku vročena drugostopenjska odločba, s katero je bil upravni postopek končan.
Sodišče lahko sledi obrazložitvi izpodbijane odločbe, ki je glede na vsebino tožbe zadostna za zavrnitev neargumentiranih in dokazno nepodprtih tožbenih trditev o domnevno nepravilni uporabi 28. člena ZBPP in domnevnih kršitvah pravil postopka, saj tudi v zvezi z domnevnimi kršitvami pravil postopka v tožbi ni nikakršne obrazložitve. Ker tožbenih trditev tako ni mogoče niti preizkusiti, sodišče tudi tožbenemu predlogu ne more slediti.
ZMZ-1 v 2. alinei drugega odstavka 50. člena določa, da se prošnja za mednarodno zaščito šteje za umaknjeno, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom in se v treh dneh od samovoljne zapustitve vanj ali njegovo izpostavo ni vrnil. Pristojni organ o tem izda sklep o ustavitvi postopka.
Sodišče se strinja s presojo toženke, da tožnik zahtevka ni oprl na dejstva, ki bi bila nova (oziroma nastala po izdaji predhodne odločitve) in bi jih ne mogel navesti že ob podaji prošnje za mednarodno zaščito, ter posledično z njenim zaključkom, da pogoji iz 64. člena ZMZ-1 za vložitev ponovne prošnje niso izpolnjeni.
ZIN člen 32. ZVNDN člen 103, 103/2, 103/2-4. ZGas člen 13, 13/2, 13/5. ZUP člen 213. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8a. Pravilnik o strokovnih izpitih poklicnih gasilcev (2000) člen 8.a.
inšpekcijski postopek - poklicni gasilci - poveljnik - izpolnjevanje pogojev - izrek odločbe
Sodišče ne more slediti stališču, da mora poklicni gasilec, ki kot operativni vodja ali poveljnik vodi operativno delo v poklicni poklicni gasilski enoti najvišje kategorije in izpolnjuje pogoje, ki so zanj predpisani v petem odstavku 13. člena ZGas, izpolnjevati tudi pogoje, ki so predpisani v drugem odstavku 13. člena ZGas (izobraževanje v gasilski šoli po programu za poklicne gasilce in oprava predpisanega strokovnega izpita). Po presoji sodišča iz 13. člena ZGas navedeno ne izhaja. Za operativnega vodjo ali poveljnika v poklicne gasilske enote najvišje kategorije so določeni pogoji v petem odstavku 13. člena ZGas, zaradi česar je v postopku potrebno ugotoviti, ali tožnik izpolnjuje pogoje iz predhodno navedene določbe ZGas.
Predmetni ukrep, naveden v izreku inšpekcijske odločbe, s katerim se tožniku prepoveduje poklicno opravljanje operativnih nalog v PGEK do izpolnitve pogojev za poklicnega gasilca, po presoji sodišča ni določen oz. konkretiziran v zadostni meri. Iz izreka izpodbijane odločbe namreč ni jasno razvidno, kakšna obveznost konkretno se tožniku nalaga, kar je v nasprotju z drugim in šestim odstavkom 213. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
ZUP člen 280, 280/1. ZASP člen 72, 72/2, 146, 147, 189.
kolektivno upravljanje avtorskih pravic na avdiovizualnih delih - izdaja dovoljenja za kolektivno upravljanje - stranski udeleženec - ničnost odločbe - aktivna legitimacija
Pogoj za nastanek (in nato delovanje) kolektivne organizacije je izdano dovoljenje s strani pristojnega organa, kar v primeru odvzema dovoljenja oziroma (kot v obravnavanem primeru) prenehanja začasnega dovoljenja, izdanega po 189. členu ZASP, pomeni ravno nasprotno in sicer, da pravna oseba brez ustreznega dovoljenja izgubi lastnost kolektivne organizacije, torej da ni kolektivna organizacija in s pravicami (ki jih je po izdanem dovoljenju kolektivno upravljala) ne more več upravljati in zato posledično tudi ne more uveljavljati varstva pravic svojih članov - imetnikov (prej upravljanih) pravic.
ZZavar-1 člen 441, 441/1, 441/2, 478, 479, 479/1, 483, 483/6. ZUP člen 9, 237, 237/2, 237/2-3.
dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - pogoji za izdajo dovoljenja - načelo kontradiktornosti - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Ob upoštevanju specifičnosti postopka izdaje dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor za pridobitev kvalificiranega deleža, ki izhaja iz ZZavar-1, je sodišče v predmetnem postopku sodnega varstva presojalo zlasti, ali je imel tožnik možnost sodelovati v tem postopku v skladu z določili ZZavar-1, ZUP in ZUS-1 in ali je pri tem prišlo do bistvenih procesnih kršitev. Sodišče se strinja z navedbami tožene stranke, da je namen ureditve pridobivanja kvalificiranih deležev varstvo širših družbenih interesov, pri čemer so interesi bodočega imetnika kvalificiranega deleža šele drugotnega pomena, kar izhaja tako iz ciljev ZZavar-1, kot tudi iz obveznosti držav članic EU iz Direktive Solventnosti II. Tudi po mnenju sodišča iz navedenega izhaja stroga presoja izpolnjevanja zakonsko predpisanih meril bodočih imetnikov kvalificiranih deležev v zavarovalnici. Po drugi strani pa je ob upoštevanju predhodno navedenih ciljev in namena ZZavar-1, kakor tudi specifičnosti tega postopka (ki poteka pisno in brez narokov), v postopku izdaje dovoljenja oz. soglasja Agencije za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici potrebno zagotoviti tudi spoštovanje temeljnih postopkovnih načel, torej tudi načela kontradiktornosti (9. člen ZUP). Zato pa je tudi po presoji sodišča Agencija v postopku za izdajo dovoljenja za pridobitev kvalificiranega deleža dolžna pred izdajo odločbe stranki omogočiti, da se izjavi o dejstvih in dokazih, ki so pomembni za odločanje.
zavrženje pritožbe - dopustnost pravnega sredstva - nedopustna pritožba - specialna procesna določba - uporaba specialne določbe
Določba prvega odstavka 418. člena EZ-1 je specialna določba, po kateri zoper odločbe in sklepe toženke ni pritožbe, zato je toženka pravilno zavrgla tožnikovo pritožbo z dne 15. 7. 2017, sodišče pa ob uporabi iste pravne podlage tožbi ne more ugoditi.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 26/1, 26/2, 39, 39/3.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - pravna podlaga - upravna odločba
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže ne izhaja iz ZVO-1, niti iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016 , zato je izpodbijana odločba, ki mu nalaga prevzem odpadne embalaže na tej materialnopravni podlagi, nezakonita.
izbris iz registra stalnega prebivalstva - odškodnina zaradi izbrisa - upravičenec do odškodnine - relevantno obdobje
Po 1. členu ZPŠOIRSP ta zakon ureja pravico do denarne odškodnine in drugih oblik pravičnega zadoščenja z namenom poprave kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin za osebe, določene s tem zakonom, ki jim je, ko so zanje pričele veljati določbe ZTuj, v registru stalnega prebivalstva prenehala prijava stalnega prebivališča. Zakon torej velja izključno za osebe, ki so bile iz registra stalnega prebivalstva izbrisane na podlagi določb ZTuj. Skladno z navedenim pa tožeča stranka, ki je bila iz registra stalnega prebivalstva nesporno izbrisana na podlagi ZENO, preden so zanjo pričele veljati določbe ZTuj, ni upravičenka do povračila škode na podlagi določb ZPŠOIRSP.
ZVO-1 člen 20, 20/1, 20/5, 20/7, 157, 157/1. Uredba o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo (2006) člen 26, 26/1, 26/2, 39, 39/3. ZUS-1 člen 2, 2/2.
inšpekcijski postopek - ukrep inšpektorja za okolje - komunalni odpadki - ravnanje z odpadno embalažo - upravna zadeva
O obveznosti tožnika, da pri izvajalcih javne službe prevzame odpadno komunalno embalažo, se ne odloča z upravno odločbo.
Tožnikova obveznost prevzemanja odpadne embalaže ne izhaja iz ZVO-1, niti iz Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo ali Sklepa o določitvi deležev prevzemanja odpadne embalaže pri izvajalcih javne službe za leto 2016, zato je izpodbijana odločba, ki mu nalaga prevzem odpadne embalaže na tej materialnopravni podlagi, nezakonita.
Ker je inšpektor za okolje v skladu s prvim odstavkom 157. člena ZVO-1 pristojen za nadzor nad tožnikovim delovanjem v okviru okoljevarstvenega dovoljenja, bi toženka morebitne kršitve pri ravnanju z odpadno embalažo lahko utemeljila na obveznostih, ki izhajajo iz okoljevarstvenega dovoljenja.
Sodišče ne more preizkusiti, ali je tožnikov ugovor o kršitvi postopka zaradi nemožnosti vložitve pritožbe utemeljen, saj iz sklepa ni jasno, ali je toženka postopek vodila po določbah Pravilnika o postopkih za izvrševanja proračuna Republike Slovenije oziroma ali se v obravnavanem primeru določbe 12. poglavja Pravilnika ne uporabljajo, ker gre za izjemo, določeno v 1. točki prvega odstavka 215. člena Pravilnika.
Toženka ugotovljene kršitve določb postopka ne more sanirati z dopolnitvijo razlogov v odgovoru na tožbo, saj slednji ni sestavni del obrazložitve. Po 214. členu ZUP mora namreč obrazložitev odločbe obsegati tudi navedbo določb predpisov, na katere se opira odločba, zato, da je njen preizkus možen tudi v tem pogledu.
ZMZ člen 84, 84/1, 84/1-5, 84/6. ZTuj-2 člen 68, 68/1, 68/1-5. Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 28, 28/2. ZUS-1 člen 38, 38/3.
pridržanje prosilca za namen predaje odgovorni državi članici - ilegalno prehajanje meje - slabo zdravstveno stanje - zaslišanje - predložitev upravnih spisov
Ker toženka kljub ponovnemu pozivu do konca glavne obravnave ni posredovala upravnih spisov, sodišče izpodbijanega sklepa ni moglo preizkusiti v smeri tožbenih navedb, in sicer ne glede na to, da zaradi tožnikovega zdravstvenega stanja ni bilo mogoče opraviti njegovega zaslišanja, kot ga narekuje šesti odstavek 84. člena ZMZ-1, saj je zaslišanje tožnika namenjeno varstvu njegovih koristi v zvezi s posegom v njegovo osebno svobodo. Opustitev predložitve upravnih spisov sodišču tako onemogoča presojo zakonitosti postopka pred izdajo izpodbijanega akta, presojo skladnosti podatkov izpodbijane odločbe s podatki iz spisov in s tem povezane presoje zakonitosti izpodbijane odločbe. Brez vpogleda v upravne spise zadeve sodišče ni moglo presoditi, ali je bil postopek pravilno voden in ali je bilo dejansko stanje ter s tem povezano pravno stanje zadeve pravilno in popolno ugotovljeno, posledično tudi ne utemeljenosti s tem povezanih tožbenih ugovorov. Zaradi navedenega je sodišče izpodbijani sklep odpravilo ter zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek.
ZDavP-2 člen 102. Pravilnik o izvajanju Zakona o davčnem postopku (2006) člen 40, 43.
davčna izvršba - obročno plačilo davčnega dolga - odlog plačila davčnega dolga - pogoji za dovolitev odloga - pogoji za obročno plačilo - hujša gospodarska škoda
Ob ugotovitvi, da tožnik ni izkazal, da bi odlog oziroma obročno plačevanje davka omogočilo preprečitev hujše gospodarske škode (torej obstoj drugega kumulativno določenega pogoja iz 102. člena ZDavP-2), pravilen zaključek, da tudi v primeru, če bi pri tožniku obstojal pogoj trajnejše nelikvidnosti, je že navedeni razlog sam po sebi (neizkazanost drugega kumulativno določenega pogoja) zadosten za pravilnost izpodbijane odločitve.
Postavitev prometne signalizacije je namenjena označitvi prometne ureditve, ki velja za posamezno cesto ali njen odsek. Prometno ureditev na občinskih cestah skladno z drugim odstavkom 100. člena ZCes-1 določajo občine. O postavitvi, zamenjavi, dopolnitvi ali odstranitvi prometne signalizacije pa glede na predhodno sprejeto prometno ureditev skladno s petim odstavkom 100. člena v zvezi s 95. členom ZCes-1 odloča občinska uprava. Ker je torej postavitev prometne signalizacije vedno le udejanjanje predhodno sprejete prometne ureditve na posamezni cesti ali njenem odseku, odločitev občinske uprave iz petega odstavka 100. člena ZCes-1 nima narave upravnega odločanja. Obravnavanega akta (odločbe) o postavitvi in označitvi prometne signalizacije zato ni šteti za upravni akt v smislu citiranih določb ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta.
javni razpis - neprofitno stanovanje - oddaja neprofitnega stanovanja v najem - izpolnjevanje pogojev - nepopolna vloga
Za razpisni postopek, kot je obravnavani, je potrebno upoštevati, da gre za javnopravno stvar in ne pa za odločanje o pravici tožnika. Prvostopenjski organ je v postopku ocenjeval popolnost vloge prijaviteljev na Javni razpis in odločal v skladu s pogoji Javnega razpisa. Pri postopku javnega razpisa gre za poseben postopek, kjer je ključnega pomena, da so vsi, ki so se na razpis prijavili, tudi enako obravnavani, kar poudarja tudi toženka in kar pomeni nearbitrarno uporabo prava v razmerju do vseh udeležencev.
zavarovalni nadzor - usklajeno delovanje - imetnik kvalificiranih pravic - dovoljenje za pridobitev kvalificiranega deleža v zavarovalnici - finančna trdnost kvalificiranega imetnika - zaslišanje stranke - pravica do izjave - izvajanje dokazov - kršitev pravil postopka
Skladno s 480. členom ZZavar-1 lahko v postopku odločanja o zahtevi Agencija izvede tudi dokaze, ki jih vložnik ni predlagal, če so ti potrebni za ugotovitev dejstev, ki so pomembna za odločitev o zahtevi. Pri tem lahko od vložnika med drugim zahteva, da ji v roku, ki ne sme biti krajši od osem dni, predloži dodatne podatke oziroma listine. Dokazov, ki so navedeni v točkah A. V. do A.VIII. ni predlagala tožeča stranka. Tožena stranka je dokaze v celoti pridobila uradoma, čeprav deloma pri tožeči stranki. Skladno s 481. členom ZZavar-1 bi zato tožeči stranki morala omogočiti, da se izjavi o na podlagi teh dokazov ugotovljenih dejstvih in okoliščinah, iz katerih izhaja večja verjetnost za zavrnitev zahteve. Stališče tožene stranke, da se pravica do izjave ne zagotavlja v zvezi z dokazi, ki jih je predložila stranka sama, oziroma z vsebino katerih je stranka seznanjena, po navedenem ne drži. Iz izpodbijane odločbe in podatkov upravnih spisov sledi, da je tožena stranka v zvezi z dokazi, ki jih je pridobila uradoma, tožečo stranko (ob sklicevanju na prvi odstavek 480. člena ZZavar-1) pozvala le k izjavi, da se (v roku osmih dni) izjavi o ugotovitvi, da je Agencija za trg vrednostnih papirjev identificirala domnevno kršitev D. d.d. glede poročanja o spremembah deležev na podlagi določb Zakona o trgu finančnih instrumentov (poziv z dne 7. 10. 2016), ni pa je pozvala k izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki jih je ugotovila na podlagi drugih dokazov, ki jih ni predlagala tožeča stranka.
SZ-1 člen 5, 5/2, 5/4, 16, 18, 125, 125/1. SPZ člen 105, 105/4. ZUS-1 člen 20. ZUP člen 42, 42/2. ZPP člen 76, 76/3. Pravilnik o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (2004) člen 3.
inšpekcijski postopek - ukrep stanovanjskega inšpektorja - vzdrževanje skupnih delov večstanovanjske stavbe - terasa - vzrok za nastanek škode - stranka v postopku - učinkovanje odločbe
Po določilu 125. člena SZ-1 vzrok, zaradi katerega stanovanje in stanovanjska stavba kot celota nista v dobrem stanju in s tem za izrek inšpekcijskega ukrepa, ni relevanten.
Če inšpektor ugotovi, da skupni deli stavbe niso usposobljeni za normalno rabo, po 125. členu SZ-1 odredi, katera dela je potrebno izvesti in določi primeren rok za izvedbo. Inšpektor torej ne ugotavlja, kako si lastniki delijo stroške in v odločbi ne odloči o tem, v kakšnih deležih bo kateri od lastnikov financiral popravilo.
Postopek po 125. členu SZ-1 vpliva na skupnost in ne na posameznika, zato se tej skupnosti tj. vsem etažnim lastnikom v objektu v tem primeru priznava lastnost stranke. Odločba lahko učinkuje zoper vsakokratne lastnike posamičnih delov samo, če se tudi nanaša na vsakokratne etažne lastnike. Odločba bi bila neizvršljiva ravno v primeru, če bi bili v njej poimensko navedeni, po tem pa bi prišlo do spremembe lastnika posamičnega dela in s tem tudi do spremembe solastnika na pripadajočih skupnih delih.
denacionalizacija - FIP - upravičenec do denacionalizacije - odškodnina od tuje države - dejanska škoda - zmotna uporaba materialnega prava - nepopolno ugotovljen dejansko stanje
Upravni organi vprašanje, ali je imela oseba na podlagi sklenjenih mirovnih pogodb pravico dobiti odškodnino od tuje države, rešujejo neposredno z razlago mednarodne pogodbe, upoštevajoč pravila o pravu mednarodnih pogodb, torej brez dokazovanja tujega prava in brez priznavanja tujih sodnih odločb. Zato potrdilo avstrijskega Zveznega ministrstva za finance, kot pravilno ugotavlja toženka, ni odločilno kot dokaz, da A.A. ni imel pravice do odškodnine.
Pravica do odškodnine, kot je opredeljena v FIP in na njeni podlagi Zakona o popovrnitvi škode priseljencev in izgnancev (UVEG), ne pomeni pravice do odškodnine v smislu drugega odstavka 10. člena ZDen v vsakem primeru odločanja o denacionalizaciji podržavljenega premoženja, ampak le v primeru, ko bi prejšnji lastnik podržavljenega premoženja lahko uveljavljal odškodnino za točno določeno premoženje, ki je bilo podržavljeno.