zahteva za varstvo zakonitosti - pridobitev lastninske pravice na stavbnem zemljišču
Prenos lastninske pravice v korist kupca na nepremičninah, ki so v družbeni lastnini, na podlagi pogodbe med družbenim podjetjem in fizično osebo, je v nasprotju s 4. čl. zakona o prometu z nepremičninami. Gre za kogentno normo, katere kršitev ima za posledico ničnost.
pridobitev - državljan druge republike - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Osebo, ki je v času izdaje izpodbijane odločbe postala polnoletna, bi tožena stranka morala obravnavati kot samostojno osebo in zanjo posebej ugotavljati pogoje za sprejem v državljanstvo RS, ne pa jo obravnavati v povezavi s starši.
Upravni organ mora v postopku za dodelitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja pred odločitvijo o stvari zanesljivo ugotoviti dejansko stanje glede izpolnjevanja pogojev za dodelitev te oblike družbene pomoči, določenih v 21. členu zakona o socialnem varstvu.
denacionalizacija podržavljene parcele - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Sama mapna kopija sedanjega stanja ne more biti zadosten dokaz, da parcela ni bila podržavljena in zato ne more biti predmet v denacionalizacijskem postopku. Tožena stranka mora v postopku primerjati mapni kopiji starega in novega stanja kot tudi zemljiškoknjižni izpisek, ki se nanaša na navedeno parcelo.
premoženje mešanih podjetij - brezplačni prenos družbenega kapitala na sklad pred ZDen - pravna posledica pri preoblikovanju takšnega kapitala - nepravilno ugotovljeno dejansko stanje
Določba 4. odstavka 16. člena zakona o denacionalizaciji (ZDen) se uporablja le za pravne osebe v mešani lastnini, ki so bile z dnem uveljavitve tega zakona, to je 7.12.1991, v tej statusni obliki že vpisane v sodni register.
Če je družbeno podjetje še pred uveljavitvijo ZDen s pogodbo o brezplačnem prenosu preneslo družbeni kapital na Sklad RS za razvoj, ta pa ga je v celoti ali delno ponovno vložil v podjetje, je treba upoštevati, da je kljub prenosu ta kapital obdržal lastnost družbenega kapitala (ni postal kapital z znanim lastnikom), ker za njegovo preoblikovanje tedaj ni bilo pravne podlage.
dohodnina - davčne olajšave - dokazi za uveljavljanje olajšav
Sredstva vložena v obveznice zaradi uveljavitve olajšave pri odmeri dohodnine dokazuje upravičenec z vrednostnim papirjem in ne zgolj s potrdilom o njegovem nakupu.
Neprijava uvoženega blaga namembni carinarnici ima za posledico, da pristojni organ odmeri zavezancu (garantu) uvozne dajatve; blago se je torej iz tranzitnega spremenilo v uvozno.
ZLV člen 70.ZPolS člen 8, 9.ZVDZ člen 57. Statut Zelenih Slovenije člen 8, 9.
zavrnitev liste kandidatov
Dano soglasje kandidat ne more preklicati potem, ko ga je politična stranka že določila za svojega kandidata. V kandidacijskem postopku politična stranka ne more uporabljati dodatka, ki se nanaša na njeno teritorialno organizacijsko enoto.
ZD člen 122, 122/4.ZOR člen 67, 67/2, 67/4, 210, 210/4.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe - neupravičena pridobitev
1. Po določbi 2. odst. 67. člena ZOR velja zahteva zakona, da mora biti pogodba sklenjena v določeni obliki, tudi za vse poznejše spremembe in dopolnitve. Toda po določbi 4. odst. istega člena so veljavni tudi poznejši ustni dogovori, s katerimi se zmanjšujejo ali olajšujejo obveznosti ene ali druge stranke, če je posebna oblika predpisana samo v interesu pogodbenih strank. Glede pogodbe o dosmrtnem preživljanju po določbah členov 117 do 122 ZD (zakona o dedovanju, Ur. l. SRS 15/76 in 23/78) ni mogoče reči, da je stroga obličnost (pismenost in overitev po sodniku) predpisana v kakšnem drugem interesu in ne le v interesu pogodbenih strank. Torej ni pravilno toženčevo revizijsko stališče, da bi tožnik in njegov oče lahko spremenila tožnikove obveznosti preživljanja v denarne obveznosti samo na enako obličen način, kakor je bil predpisan za sklenitev pogodbe o dosmrtnem preživljanju.
2. Pritrditi je treba revizijskemu stališču, da se v primeru razveze pogodbe o dosmrtnem preživljanju vse, kar je katera od strank po pogodbi dala drugi, vrača po splošnih pravilih premoženjskega prava. Zakon o dedovanju, ki v 122. členu ureja razvezo pogodbe o dosmrtnem preživljanju, namreč tega vprašanja ne ureja na poseben način, ampak se celo v 4. odst. citiranega člena izrecno sklicuje na splošna pravila premoženjskega prava. Glede na dejansko ugotovitev izpodbijane sodbe, da tožnik očetovega posestva (na podlagi pozneje razvezane pogodbe) ni hasnoval in ni imel od tega nikakršne koristi, je treba uporabiti določbo 4. odst. 210. člena ZOR, po kateri nastane obveznost vrnitve oziroma nadomestitve vrednosti po pravilih o neupravičeni pridobitvi tudi tedaj, če nekdo nekaj prejme glede na (pogodbeno) podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
Odklonitev prodaje po 2. odst. 128. čl. je utemeljena tudi tedaj, če je stanovanjsko razmerje prenehalo po uveljavitvi SZ, vendar v obdobju, ko se ZSR še uporablja (141. člen in 2. odstavek 159. člena SZ). Da je tako, izhaja tudi iz 126. člena SZ. Če prejšnji imetnik po uveljavitvi SZ stanovanje izprazni, ima pod določenimi pogoji pravico do izplačila 30% vrednosti stanovanja, nima pa več pravice do odkupa. Dejstvo, da prvi tožnik ni slovenski državljan, za odločitev o tožbenem zahtevku ni pomembno.
lastninska pravica - pridobitev - gradnja na tujem zemljišču - razmerja med solastniki
Iz navedb tožene stranke, ki jim tožeča ni oporekala, izhaja, da so ostali solastniki soglašali s sporno gradnjo (l. št. 5), tožnik pa je, ko je bil zaslišan kot stranka, med drugim izpovedal: "...nova hiša me ne moti, pa me moti in me bo motila tako dolgo, dokler me ne bodo izplačali..." (l. št. 17). V takšni situaciji, upoštevaje ob tem še revizijske navedbe, iz katerih izhaja, da je v teku postopek za delitev stvari v solastnini, tožbeni zahtevek na odstranitev sporne gradnje ne more biti utemeljen (prim. 122. čl. ZNP).
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - vrednotenje deležev vsakega zakonca
Ob dejstvu, da je v zakonsko skupnost ekonomsko znatno prispeval tudi drugi zakonec, velja glede deležev na skupnem premoženju, ob trditvi prvega zakonca, da je izključni lastnik dela skupnega premoženja, zakonska domneva iz 59. čl. ZZZDR.
privatizacija stanovanj - upravičenci do odkupa - prodaja stanovanja ožjemu družinskemu članu - odkup stanovanja, če imetnik stanovanjske pravice ni državljan RS - status ožjega družinskega člana v času uveljavitve SZ
Zakonska zveza oz. dalj časa trajajoča življenjska skupnost mora obstajati že v času uveljavitve zakona. Zakon v 1. odstavku 117. člena veže pravico do nakupa na pravni položaj, ki je obstajal na dan uveljavitve zakona. Ta velja tako za imetnika stanovanjske pravice kot za njegove ožje družinske člane.
Državljanstvo imetnika stanovanjske pravice ni pravno odločilno, če je državljan RS družinski član, ki kupuje stanovanje.
ugotavljanje očetovstva - izpodbijanje očetovstva - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - rok za izpodbijanje očetovstva
Čeprav je bil domnevni otrok domnevnega očeta na dokazovanje očetovstva napoten v zapuščinskem postopku po domnevnem očetu, obvelja določilo 98. čl. ZZZDR o roku, v katerem se lahko očetovstvo s tožbo izpodbija.
zavarovanje proti avtomobilski odgovornosti - tuje vozilo - pasivna legitimacija domače zavarovalnice
Povzročiteljevo vozilo, registrirano v eni od bivših republik SFRJ, ki je na območju Republike Slovenije povzročilo škodo tožeči stranki (domači osebi), v odnosu do Republike Slovenije ni imelo veljavne mednarodne listine o zavarovanju proti avtomobilski odgovornosti. Vozilo je torej treba šteti za nezavarovano. Za povzročitev škode, ki je bila povzročena z vozilom tuje registracije, ki ni zavarovano proti avtomobilski odgovornosti (107. člena zakona o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja), pa veljajo določbe 99. člena tega zakona. Tožnica ima pravico zahtevati odškodnino od zavarovalne organizacije, ki opravlja obvezno zavarovanje proti avtomobilski odgovornosti in ima sedež na območju republike (sedaj države Republike Slovenije), na katerem je škoda nastala. To pa je prav tožena stranka, ki je zato v tem sporu pasivno legitimirana.
dolžnost preživljanja otrok - zvišanje preživnine - spremenjene okoliščine
Ni mogoče pritrditi revizijskemu stališču, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za sklep, da so se spremenile okoliščine, na podlagi katerih je bila določena preživnina. Presoja, da so se odločilne okoliščine spremenile - in da so torej izpolnjeni pogoji za novo sodno odločanje o preživnini po 5. odst. 132. člena ZZZDR ima vso potrebno dejansko podlago v ugotovitvah sodišča druge stopnje, izmed katerih kaže opozoriti zgolj na to, da je ml. tožnik v času te pravde obiskoval sedmi razred osnovne šole in da so zato njegove potrebe povečane - tj. večje, kakor so bile v času izhodiščne pravde z letnico 1981, v kateri je bila izdana preživninska sodba, ki jo v izreku citira obravnavana sodba prve stopnje.