pridobitev - državljan druge republike - aktivni sodelavec varnostnega organa JA - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje in kršitev pravil postopka - neobrazložen prosti preudarek
V odločbi, izdani po prostem preudarku, je treba navesti vsa bistvena dejstva in okoliščine, ki utemeljeno kažejo na to, da bo pridobitev državljanstva RS pomenila nevarnost za obrambo države.
denacionalizacija stavbnih zemljišč - vzpostavitev lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču - denacionalizacijski upravičenec
Pravni naslednik prejšnjega lastnika nacionaliziranega stavbnega zemljišča ne more zahtevati vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču, ker ni upravičenec po določbah zakona o denacionalizaciji.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - telesne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - razmejitev med obema oblikama škode
Telesne bolečine in zmanjšanje življenjskih aktivnosti sta, sicer dve različni obliki škod, ki pa se glede posameznih elementov stikata oz. prepletata. Posebej v primeru, ko določene fizične bolečine vplivajo na zmanjšanje življenjskih aktivnosti. Sum, da prvostopno sodišče ni pravilno ugotovilo dejanskega stanja glede trajanja in intenzitete glavobolov in razveljavitev prvostopne sodbe glede ene oblike škode, bi ob pravilnem materialnopravnem izhodišču terjala razveljavitev prvostopne sodbe glede obeh.
Po ugotovitvah sodišč prve in druge stopnje je tožnik lastnik sporne parcele št. 59, katero ima v posesti toženec. Zato je odločitev sodišč, ki sta ugodili zahtevku na izročitev zemljišča, v skladu z določbo 37.čl. Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih. Nepremičnina parc.št. 59 je bila identificirana na kraju samem s pomočjo sodnega izvedenca. Toženčeve revizijske navedbe, da gre dejansko za parcelo št. 58, pomenijo izpodbijanje dejanske ugotovitve.
ZBP člen 5, 62.ObrZ člen 13. ZTI člen 9, 9/3-2, 10, 10/2.ZPod člen 147.ZUP člen 263, 263/1-1, 280, 287.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved opravljanja trgovske dejavnosti - sklep o dovolitvi izvršbe - odprava potrdila prvostopnega organa (odločbe) po nadzorstveni pravici - stvarna pristojnost za izdajo potrdila
Pristojnost tržne inšpekcije pri komisijskem ogledu poslovnih prostorov je le, da ugotovi, ali ti prostori, oprema in naprave, s katerimi se opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu, izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo minimalne tehnične pogoje, predpisane za opravljanje dejavnosti. Izdaja konkretnega upravnega akta po prejemu komisijskega zapisnika pa sodi v pristojnost pristojnega občinskega upravnega organa za gospodarstvo.
ZTuj člen 23, 23/1.ZUP člen 160, 160/2, 209, 209/3.
odpoved začasnega prebivanja tujca v Sloveniji - razlogi - ugotovitveni postopek - pojem splošno znanega dejstva - prosti preudarek
Za samo odpoved prebivanja v RS zaradi razlogov varnosti ali obrambe države (1. odstavek 23. člena ZT), je potreben dokaz, da je oseba, ki je bila v tem času aktivna vojaška oseba JA, tudi dejansko sodelovala v agresiji na R Slovenijo.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta kot posledica nadaljevanja del
Ker je tožeča stranka še po prejemu odločbe o ustavitvi gradnje z deli nadaljevala, je zakonita odločba tožene stranke o odstranitvi objekta. Obseg nadaljevanih del za tako odločitev ni bistven.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - nerazumljiv izrek
Če je izrek odločbe nerazumljiv, kot to uveljavlja zagovornik, je sicer lahko podana kršitev iz 11. točke 1. odst. 186. čl. zakona o prekrških, ki pa ne more biti uveljavljena v postopku za sodno varstvo.
Tožena stranka se ne more uspešno sklicevati na paragraf 1500 ODZ, po katerem uživa varstvo tisti, ki pridobi stvar v zaupanju v zemljiško knjigo, preden je s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana. V konkretnem primeru tožena stranka ni pridobila sporne nepremičnine s pravnim poslom. Po lastnih navedbah so postale nepremičnine družbena lastnina v zapuščinskem postopku po pok. A.Š., ko so se dediči odpovedali dedovanju (čl.8 in 233 tedaj veljavnega Zakona o dedovanju). Pri takem položaju pa tožena stranka napram tožniku ni mogla pridobiti več pravic, kot bi jih imeli zapustnikovi dediči.
DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS01175
ZD člen 163.ZNP člen 34.
revizija - dovoljenost revizije v zapuščinskem postopku
Zakon o dedovanju (Ur.l. SRS, št. 15/76 in 23/78), ki ureja zapuščinski postopek, ne predvideva izrednega pravnega sredstva revizije. V 224.čl. vsebuje le določbo o obnovi postopka, ki je ne dopušča, ampak napotuje stranke, da uveljavljajo svojo pravico v pravdi. V nepravdnih postopkih, kamor po svoji naravi spada tudi zapuščinski postopek, pa revizija ni dovoljena, razen če zakon določa drugače (34. čl. Zakona o nepravdnem postopku). Sodišče druge stopnje nima prav, ko meni, da je revizija v zapuščinskem postopku dovoljena, ker se zanj po 163.čl. ZD subsidiarno uporabljajo določbe pravdnega postopka. Te določbe ni mogoče uporabiti glede dovoljenosti izrednih pravnih sredstev, ki so po Zakonu o pravdnem postopku urejena tako, da ustrezajo tej vrsti postopka. Pri takem položaju ni zakonske podlage, da bi bila revizija v zapuščinskem postopku dovoljena.
pridobitev - državljan druge republike - pavšalne navedbe, da je bila oseba obsojena za številna kazniva dejanja in prekrške - oseba nevarna za javni red - neobrazložena odločba
Ni mogoče preizkusiti pravilnosti ocene, da bi sprejem določene osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, če v odločbi ni konkretno navedeno, kdaj je bila obsojena, za kakšna kazniva dejanja in prekrške ter kakšne kazni so ji bile izrečene.
ZUN člen 51, 62. ZCES člen 8, 12, 80.ZUP člen 263, 263/2, 264, 264/4.
priglasitev del - pravna podlaga - razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici
Ali za priglašena dela na obstoječi trasi poti med dvema naseljema zadostuje priglasitev po 62. členu ZUN, ni mogoče presojati samo z vidika tega zakona, ne da bi bile upoštevane določbe zakona o cestah, ki posebej ureja, kaj se šteje za obnovo in vzdrževanje cest.
CZ člen 202, 202/1, 202/2, 249, 249/2, 299, 299/2, 300.ZUP člen 9.
tranzit blaga - posledica opustitve prodaje blaga namembni carinarnici - prosta presoja dokazov
Carinski zakon (Uradni list SFRJ, št. 10/76 - 21/90), ki se v R Sloveniji smiselno uporablja kot republiški predpis, vsebuje številne določbe procesne narave, ki jih morajo stranke v carinskem postopku upoštevati, če se želijo izogniti domnevi, da je bilo carinsko blago dano v prost promet, preden je bil izveden carinski postopek in so bile plačane carina ter druge uvozne davščine (2, odstavek 249. člena), ki je podlaga za uvedbo postopka carinjenja po uradni dolžnosti. Med te določbe sodi tudi obveznost prevoznika, prijaviti blago, ki je poslano prevzemni carinarnici (1. odstavek 202. člena), kar smiselno velja tudi za blago, ki je v tranzitu (300. člen).
O reviziji tožene stranke revizijsko sodišče do dneva prejema umika še ni odločilo. Zato je izdalo samo sklep, s katerim je umik revizije vzelo na znanje.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi zakonske zveze - ponovno odločanje
ZSR ni predvideval možnosti ponovnega odločanja med razvezanima zakoncema o vprašanju, kdo izmed njiju bo po razvezi zakonske zveze obdržal oz. pridobil stanovanjsko pravico na njunem dotlej skupnem stanovanju, če je bilo o tem po 2. odst. 17. čl. ZSR že pravnomočno odločeno.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - tožba vložena pred uveljavitvijo ZPP
V konkretnem primeru je za presojo dovoljenosti revizije odločilna novela ZPP iz leta 1982 in prehodne določbe ZPP iz leta 1977. Tožba je bila vložena pred uveljavitvijo ZPP iz leta 1977, ki je revizijo opredelil kot izredno pravno sredstvo.
začasen uvoz in izvoz blaga - podaljšanje roka za izvoz
Carinarnica je utemeljeno zavrnila podaljšanje roka za vrnitev blaga v tujino za začasno uvoženo blago, ker uvoznik ni plačal sorazmernega dela carine, skladno z določbo 314. člena CZ.