Nobenega dvoma ni, da za nobenega otroka, še najmanj pa za šestnajstletno dekle v srednji šoli, očetova preživnina 1.000,00 sit na mesec po razmerah v času sojenja (konec oktobra 1993) ne pomeni kaj več kot simboličen preživninski prispevek. Nobenega dvoma tudi ni, da preživninska obveznost staršev po določbi 1. odst. 123. člena ZZZDR ni simbolična obveznost. Kljub temu pa ni mogoče izključiti možnosti, da se znesek preživnine za otroka, ki ga sodišče določi ob upoštevanju določb ZZZDR - zlasti tudi 129. člena in 79. člena - izkaže kot simboličen s stališča preživninskega upravičenca.
Zakon o tujcih (Uradni list RS, št. 1/91-I) veže upravičenost razloga za daljše prebivanje tujca v Republiki Sloveniji na pogoj, da je daljše prebivanje tujca v državi potrebno (1. alinea 3. odstavka 19. člena zakona).
Zastopnikovi pravni posli, sklenjeni v imenu zastopanega in v mejah pooblastil, imajo pravni učinek neposredno nasproti zastopanemu, torej zavezujejo zastopanega in drugo pogodbeno stranko.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - revizijski razlogi - zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati
Zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja ni revizijski razlog. Zato morajo biti dejstva, iz katerih izhaja, da materialno pravo stranki (pri sodbi zaradi izostanka toženi stranki) ne priznava prostega razpolaganja z zahtevki (3. odst. 3. člena ZPP), razvidna iz tožbenih navedb ali iz dokazov, ki jih je tožbi priložil tožnik, ali pa morajo biti splošno znana (4. in 5. točka 2. odst. 332. člena ZPP), da lahko sodišče na podlagi 2. odst. 332. člena ZPP odkloni izdajo sodbe zaradi izostanka.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - pogoji - neobrazložena odločba
Po 2. odstavku 209. člena zakona o splošnem upravnem postopku mora obrazložitev odločbe, ki je ni mogoče šteti za odločbo v enostavni stvari, obsegati med drugim tudi ugotovljeno dejansko stanje. Le-to mora biti ugotovljeno tako, da je možno presoditi, ali so razlogi, ki glede na ugotovljeno dejansko stanje narekujejo odločbo, navedeno v izreku, utemeljeni ali ne.
davek na dobiček iz kapitala - določitev osnove za odmero davka - valorizacija vrednosti nepremičnine - pravna podlaga
Tožena stranka v utemeljitvi odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa obračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
nezakonita uporaba stanovanja - tožba na izpraznitev stanovanja - preprečitev sklenitve najemne pogodbe
Po 2. odst. 159. čl. Stanovanjskega zakona se Zakon o stanovanjskih razmerjih uporablja do sklenitve najemne pogodbe. Sodišče druge stopnje je zavzelo pravilno stališče, da v konkretnem primeru te določbe ni mogoče uporabiti, saj je tožnica kot lastnica ravnala v skladu s svojo zakonsko obveznostjo, da sklene najemno pogodbo, do sklenitve pa ni prišlo zaradi ravnanja toženk, ki nista omogočili pregleda stanovanja, na podlagi katerega bi stranke pred sklenitvijo pogodbe sestavile zapisnik o stanju stanovanja. Pritrditi je treba sodišču druge stopnje, da bi si ob razlagi 2.odst. 159.čl. SZ, za kakršno se v tem postopku zavzema tožena stranka, lahko najemnik s svojim ravnanjem v nedogled podaljševal veljavnost prejšnjega (zanj ugodnejšega) zakona, kar gotovo ni bil namen zakonodajalca. Ker uporabljata toženki stanovanje brez sklenjene najemne pogodbe, kakršno določa Stanovanjski zakon, je bilo tožbenemu zahtevku za izpraznitev po 58.čl. tega zakona pravilno ugodeno.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Dvom o poštenosti ali nepristranosti se lahko izrazi zoper posameznega sodnika in ne sodišče kot celoto. Uveljavljati ga je zato mogoče kot izločitveni razlog po 71. členu ZPP in ne kot razlog za določitev drugega stvarno pristojnega po 68. členu ZPP. Trajanje postopkov samo po sebi tudi ni razlog, ki bi ga Vrhovno sodišče brez dodatnih okoliščin smelo upoštevati.
Kolikor je toženec štel, da so na njegovi strani podane take okoliščine, da svojih zakonitih obveznosti do tožnice ne more izpolnjevati, bi moral o tem predložiti sodišču zanesljive dokaze. Zaradi njegovega stališča, da je dokazno breme le na strani tožeče stranke, in zaradi menjavanja zaposlitve, je bilo izvajanje dokazov otežkočeno in dolgotrajno, tako da je postopek trajal več let. Sodišči prve in druge stopnje sta končno splošne toženčeve premoženjske razmere toliko ugotovili, da je bilo mogoče zanesljivo odločiti o zvišanju preživnine. Revizijsko sodišče nima pomislekov proti zaključku sodišč o toženčevih ugodnih premoženjskih razmerah, ki mu omogočajo tudi plačevanje zvišane preživnine.
pridobitev - državljan druge republike - večkrat pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožba je bila zavrnjena, ker so pri tožeči stranki bili podani razlogi, da njen sprejem predstavlja nevarnost za javni red države. (Tožeča stranka je bila štirikrat pravnomočno obsojena za kazniva dejanja, med drugim tudi za kaznivo dejanje umora).
ZDen člen 3, 3/1-8, 4, 5. ZNZGP člen 7, 7a.ZUP člen 12, 125, 125/2.
denacionalizacija premoženja - tujec kot denacionalizacijski upravičenec - pogoji za uvedbo postopka
Če je bilo premoženje podržavljeno na podlagi 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij, ni pogojev za uvedbo postopka denacionalizacije glede na določbe 8. točke 1. odstavka 3. člena ZDen.
zahteva za sodno varstvo - razlogi - vrnitev v prejšnje stanje
Kaznovani je iz opravičenih razlogov zamudil rok za vložitev zahteve za sodno varstvo, saj je odločbo organ druge stopnje v času njegove službene odsotnosti prejela njegova žena, po njegovi vrnitvi pa je takoj naslednji dan vložil to izredno pravno sredstvo in hkrati vložil tudi prošnjo za vrnitev v prejšnje stanje.
Odločba o ugotovitvi splošnega interesa mora v izreku vsebovati podatke o osebi, zemljiškoknjižne podatke o nepremičninah, njihovo kulturo in površino (2. odstavek 208. člena ZUP). Če upravni spisi nimajo vseh podatkov iz 16. in 17. člena ZR, sodišče ne more ugotoviti, ali je splošni interes res podan.
davek na dobiček iz kapitala - valorizacija vrednosti prodane hiše - davčna osnova - neobrazložena odločba
Tožena stranka v utemeljitvi izpodbijane odločbe ni navedla, kako je s pomočjo valorizacijskega indeksa izračunala vrednost prodane hiše v letu 1992 glede na leto 1990. Sodišče je zato izpodbijano odločbo na podlagi 2. odstavka 209. člena ZUP odpravilo.
1. Ni revizije zoper prvostopno odločbo, ki je postala pravnomočna že na tej stopnji. Obstoj ali neobstoj pravnega interesa za izpodbijanje takšne odločbe s pritožbo na dovoljenost revizije ne vpliva.
2. Nagib je lahko tako pomemben, da darila brez njega ne bi bilo. S tem postane del pravne podlage darilne pogodbe. Če pravna podlaga zaradi pozneje nastalih okoliščin odpade (1. odstavek 51. člena ZOR), posel s tem preneha veljati. Kar sta stranki v izvrševanju pogodbe dali ali prejeli, imata pravico zahtevati nazaj oziroma sta dolžni to vrniti (4. odstavek 210. člena ZOR).
3. Okoliščine, ki so nastopile po tem, ko je bila darilna pogodba sklenjena, na veljaven nastanek obveznosti nimajo nobenega vpliva. Ob sklenitvi pogodbe zaradi njih stranka ni bila v zmoti. Zato pogodba ni izpodbojna (111. člen ZOR). Njene razveljavitve ni mogoče zahtevati, ker je prenehala veljati. Pač pa je mogoče zahtevati vrnitev darila (glej pravno mnenje občne seje z dne 21. in 22.7.1987, Poročilo o sodni praksi VS RS, št. II/87, str. 12).
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Funkcija vodje kazenskega oddelka, ki jo opravlja zakonita zastopnica tožnikov pri sodišču, ki je pristojno za reševanje pritožbe v tej zadevi, predstavlja tehten razlog za postopanje po navedeni določbi ZPP.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji
Tožnikov odhod v drugo državo zaradi služenja v tuji vojski pomeni prekinitev prejšnjega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. Njegova vrnitev v Slovenijo zato ne pomeni nadaljevanja prejšnjega stanja, ampak novo, ki ga prehodna določba 40. člena zakona o državljanstvu ne rešuje.