ZPP (1977) člen 332, 142, 142/2, 354, 354/2, 354/2-5, 354/2-7.
sodba zaradi izostanka (zamudna sodba) - pogoji za izdajo
Dejstvo, da je toženec razvezan, bi bilo v tej pravdi lahko pravno odločilno le, če bi bilo vabilo poslano na naslov njegove nekdanje žene, toženec pa tam ne bi več prebival (1. odstavek 141. člena ZPP) in zato vabila ne bi prejel.
Za izdajo sodbe na podlagi izostanka zadostuje, da je tožba sklepčna. To pa pomeni, da mora iz dejstev, ki jih tožeča stranka navede v tožbi, izhajati pravna posledica, ki jo zatrjuje v zahtevku.
Ker druga tožena stranka ni označila vrednosti spornega predmeta v tožbi, s katero zahteva sklenitev prodajne pogodbe, po presoji revizijskega sodišča, nima pravice do revizije.
Iz dejanskih ugotovitev obeh sodišč izhaja, da sta se toženi stranki iz spornega stanovanja izselili poleti 1989. Po preteku šestih mesecev je zato stanovanjsko razmerje prenehalo po sili zakona (1. odst. 58. čl. ZSR, ki ga je v konkretnem primeru potrebno uporabiti na podlagi 2. odst. 159. čl. SZ).
Iz dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča izhaja, da je do toženčeve obljube dobave traktorja iz Beograda prišlo na prijateljski liniji. Iz nadaljnjih dejanskih ugotovitev izhaja še, da je toženec delal uslugo brezplačno. Te ugotovitve je sprejelo tudi pritožbeno sodišče. Slednje toženčevo obljubo šteje kot prevzem obveznosti, da bo v imenu in na račun tožnikov v Beogradu kupil in jima pripeljal vtoževani traktor. Na podlagi takšne obljube usluge pa po presoji revizijskega sodišča tožnika od toženca ne moreta zahtevati ne izročitve traktorja ne plačila odškodnine v znesku, ki ustreza današnjim cenam traktorja (prvi podrejeni tožbeni zahtevek).
denacionalizacija stavbnega zemljišča - pogoji za uvedbo postopka - preizkus odločbe o zaplembi premoženja v denacionalizacijskem postopku
V denacionalizacijskem postopku upravni organ ne preizkuša zakonitosti zaplembe premoženja. Če premoženje ni bilo zaplenjeno pravnemu predniku tožeče stranke, le-ta ni upravičena uveljavljati denacionalizacijo tega premoženja.
Sodišče ne more odločati o utemeljenosti naknadno postavljenega zahtevka po redni denarni pomoči. Postavljeni zahtevek se lahko spremeni le do izdaje odločbe na prvi stopnji.
služnostna pravica - stvarna služnost - izvrševanje služnosti - prenehanje stvarne služnosti - prestavitev služnostne pravice poti
Zaradi načela, izraženega v 1.odst. 50.člena, da se stvarna služnost izvršuje na način, ki najmanj obremenjuje služno stvar, lahko lastnik služečega zemljišča iz opravičenih razlogov zahteva tudi prestavitev služnosti. Sodišče druge stopnje je v svoji sodbi pravilno poudarilo, da mora lastnik služečega zemljišča pri zahtevku na prestavitev služnosti zagotoviti enakovredno traso praviloma na svojem zemljišču. Kolikor zahteva prestavitev na tuje zemljišče, mora dokazati tudi pravno upoštevano soglasje lastnika te nepremičnine, tako da bi bilo možno vpisati služnost po prestavitvi v zemljiško knjigo.
ZDen člen 24, 29, 60. ZUS (1977) člen 12, 30, 30/1-3.
najemnik stanovanjskega in poslovnega prostora - stranka v postopku - aktivna legitimacija
V denacionalizacijskem postopku najemniki stanovanjskih in poslovnih prostorov ne morejo biti stranka, ker jim ZDen kot materialni predpis tega ne zagotavlja.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/1, 40/3.ZUP člen 136, 136/2, 209.
pridobitev - državljan druge republike - pojem dejanskega življenja v Sloveniji - nevarnost za javni red - neobrazložen prosti preudarek
Upravni organ ne more v obrazložitvi svoje odločbe ugotavljati, da tožeča stranka pomeni nevarnost za javni red države (3. odstavek 40. člena ZDS), hkrati pa ugotavljati, da ne živi v RS, s čemer ne izpolnjuje zakonskega pogoja po 1. odstavku tega člena. Tretji odstavek lahko upravni organ uporabi le v primeru, če kandidat za pridobitev slovenskega državljanstva izpolnjuje vse pogoje za tako pridobitev po 1. odstavku tega člena. Če namreč upravni organ ugotovi, da tak kandidat ne izpolnjuje zakonskih pogojev po 1. odstavku tega člena, zavrne vlogo že iz tega razloga.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev določb kazenskega postopka - vročanje - sodne počitnice - roki
Kršena je bila določba 4. odstavka 123. člena ZKP, ker je sodišče prve stopnje sodbo vročilo obsojencu pred t.im. "sodnimi počitnicami", odvetniku pa po tem času, zato takšno vročanje ne more imeti škodljivih posledic za obsojenca, ki je bil s tem prikrajšan za pravico do obrambe, saj se je zagovornik kot odvetnik upravičeno zanašal na to, da glede na obvestilo Ministrstva za pravosodje, sodišče ne bo vročalo pošiljk, glede katerih bi v tem času začeli teči roki za pritožbo, saj ta zadeva tudi ni bila nujna.
Ni mogoče dovoliti vrnitve v prejšnje stanje stranki, ki za zamudo nekega procesnega dejanja nima opravičenega razloga, pri čemer mora stranka že v predlogu verjetno izkazati okoliščine, zaradi katerih je prišlo do zamude, če jih ne, je to lahko stranki v škodo, ker upravni organ pri verjetnem izkazu okoliščin ni vezan na pravila upravnega postopka o izvajanju dokazov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20154
ZKP člen 365, 365-5, 427, 427-1. KZJ člen 12, 12/2.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev določb kazenskega zakona - odločba o kazni
Možnost, da se v primeru, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno v bistveno zmanjšani prištevnosti, storilcu izreče omiljena kazen, je po zakonu le fakultativna (člen 12/II KZ SFRJ), torej prepuščena presoji sodišča, ali naj tako omiljeno kazen izreče ali ne. Nadaljnji okoliščini, na katere se še sklicuje zahteva, to je, da je obsojenec storil kaznivo dejanje v hudi razdraženosti in izzivanju oškodovanca, pa sta znaka kaznivega dejanja uboja na mah in zato načelno niti ne prihajata v poštev še kot olajševalni okoliščini pri odmeri kazni za to dejanje.
ukrep gradbenega inšpektorja - ustavitev gradnje kot posledica gradnje v nasprotju z gradbenim dovoljenjem
Ker je tožeča stranka gradnjo izvajala v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, je bila pravilna odločitev tožene stranke, da je treba gradnjo ustaviti do izdaje novega ustreznega gradbenega dovoljenja.
Vrhovno sodišče lahko v zahtevi za izreden preizkus pravnomočne sodbe obravnava le tiste razloge, ki so navedeni v zahtevi, ne pa tistih, ki jih je obsojenec ali njegov zagovornik uveljavljal v pritožbi.
vrnitev premoženja - določitev stvarno pristojnega organa (sodišča) v postopku denacionalizacije - prehod stvari ali premoženja v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti - pravni posel kot podlaga odločbi državnega organa
5. člen ZDen se uporabi tudi v primerih, ko je bil pravni naslov za prehod premoženja v družbeno lastnino sicer akt državnega organa (odločba), vendar pa je bil podlaga za izdajo te odločbe poprej sklenjen veljaven pravni posel.
ZTuj člen 19, 19/2-3.ZUP člen 7, 9, 159, 209, 209/2.
dovoljenje za začasno prebivanje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje (sredstva za preživljanje)
Sodišče je tožbi ugodilo, ker prvostopni organ in tožena stranka, kljub tožnikovim navedbam, nista ugotovila dejanskega stanja v zvezi z okoliščino, ali ima tožnik zagotovljeno preživljanje v Sloveniji.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - služenje v tuji vojski - dejansko nebivanje v Sloveniji - oseba, nevarna za obrambo države
Služba častnika v tujih oboroženih silah po osamosvojitvi Republike Slovenije, to je po 25.6.1991, je že po njeni naravi takšna, da lahko pomeni nevarnost za obrambo Republike Slovenije. Ni sporno, da je tožnik služboval v tujih oboroženih silah. Zato so dani pogoji za zavrnitev vloge po 8. točki 1. odstavka 10. člena ZDRS.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS20152
ZKP člen 427, 427-1, 427-2, 427-3, 365, 365-5. KZJ člen 54, 54/4.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona - pogojna obsodba
Ni podana kršitev zakona v škodo obsojenca, če sodišče druge stopnje pri izreku kazni za obravnavano kaznivo dejanje ni v izreku sodbe določilo, da pogojna obsodba iz prejšnje pravnomočne sodbe ni preklicana, ker je v obrazložitvi sodbe navedlo, da ni preklicana in tudi zakaj ne.