pridobitev državljanstva - pravnomočno obsojena oseba - nevarnost za javni red
Tožena stranka je utemeljeno uporabila določbo 3. odstavka 40. člena ZDS (nevarnost za javni red države), saj je bila tožeča stranka v letih 1983 in 1989 pravnomočno obsojena za dve kaznivi dejanji (tatvina in prikrivanje), kar sama priznava, v letih 1989 do 26.4.1993 pa pravnomočno obsojena za 21 prekrškov zoper javni red in mir, zaradi kršitev ZTVCP in zakona o osebni izkaznici na različne denarne kazni. Socialni razlogi tožeče stranke v takem primeru ne pridejo v poštev.
napake volje - bistvena zmota - nesporazum - razlika
Zmotno prepričanje o višini odškodnine lahko pomeni bistveno zmoto. Za nesporazum po čl. 63 ZOR v tem primeru ne gre, ker sta bili stranki o vseh drugih elementih dogovora soglasni.
Ustava SR Slovenije člen 248. Zakon o temeljih sistema državne uprave in o zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih člen 122. ZNZ člen 6, 6/1.ZOR člen 154, 154/1.
odškodninska odgovornost družbenopolitične skupnosti za nezakonito ali nepravilno delo organa - domnevna krivda povzročitelja škode - nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve
Tožnikova trditev, da je obravnavani zaseg njegovega tovornjaka pomenil nepravilno ravnanje delavcev organa za notranje zadeve tožene stranke, je zadoščala za to, da je bilo sodišče dolžno odgovoriti na vprašanje, ali je bilo to ravnanje pravilno - in ne le na vprašanje, ali je bilo zakonito. Uporabiti je treba določbo 248. člena ustave SR Slovenije, po kateri je bila določena odškodninska odgovornost za škodo, ki jo je v zvezi z opravljanjem službe ali kakšne druge dejavnosti državnega organa s svojim nezakonitim ali nepravilnim delom (in ne le nezakonitim delom!) storila oseba ali organ, ki je tako službo ali dejavnost opravljal. Tej ustavni določbi je treba dati prednost pred 122. členom Zakona o temeljih sistema države uprave itd., ki določa ožje (za oškodovanca strožje, manj ugodne) pogoje za odškodninsko odgovornost države za delo državnega organa - namreč le za nezakonito delo, namesto za nezakonito ali nepravilno delo. V obravnavani zadevi gre za primer zatrjevane odškodninske odgovornosti tožene stranke po načelu krivdne odgovornosti, pri kateri velja domneva krivde (1. odst. 154. člena ZOR). Vprašanje, ali je pravilno delo organov za notranje zadeve v takem primeru, je treba obravnavati tako s stališča strokovnosti kakor tudi s stališča spoštovanja tožnikove lastninske pravice. Upoštevati je namreč treba, da je to pravico v kazenskem ali predkazenskem postopku dovoljeno omejiti samo toliko (kar pomeni tudi: le v takem obsegu in le za toliko časa), kolikor je res nujno. Izhodišče take presoje je določba 1. odst. 6. člena Zakona o notranjih zadevah, ki se glasi: Delavci organov za notranje zadeve smejo pri opravljanju nalog iz svoje pristojnosti uporabljati le tiste ukrepe, ki jih določa zakon, in s katerimi se z najmanjšimi škodljivimi posledicami (!) za občane ... doseže izvršitev uradne naloge.
lokacijsko dovoljenje - novogradnja in dozidava - pravna podlaga
Lokacijsko dovoljenje, ki je izdano na podlagi 85. člena ZUN, je v skladu z odlokom o urbanističnem redu občine (Odlok), ki na stavbnem zemljišču, ki je predmet lokacijskega dovoljenja, dovoljuje gradnjo in dozidavo objektov storitvenih in proizvodnih dejavnosti.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - uveljavljanje več tožbenih zahtevkov v eni tožbi - eventualna kumulacija zahtevkov
Gre za eventualno kumulacijo zahtevkov (2.odstavek 188.člena ZPP) oz. za združevanje zahtevkov, ki pa sta samostojna zahtevka, le da ju sodišče lahko obravnava združeno, če so izpolnjeni pogoji iz 2. in 3.odstavka 188.člena ZPP. V takih primerih pa je dovoljenost revizije treba presojati posebej glede vsakega spora.
pridobitev državljanstva - dejansko nebivanje v Sloveniji
Ker tožeča stranka od 3.10.1992 dalje ne živi v Republiki Sloveniji in živi v tujini (ZR Nemčija), ne izpolnjuje pogojev dejanskega življenja v Republiki Sloveniji po 1. odstavku 40. člena ZDS.
revizija - dovoljenost revizije - revizija v razvezni pravdi
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS št. 14/89, prečiščeno besedilo) v 76.členu izključuje izredna pravna sredstva zoper sodbo, s katero je zakonska zveza pravnomočno razvezana. Našteva sicer le izredni pravni sredstvi, kateri je poznal procesni zakon, ki je veljal v času uveljavitve ZZZDR, to je Zakon o pravdnem postopku iz leta 1957. Toda dejstvo, da je razveza način prenehanja zakonske zveze (63.člen ZZZDR), in da je predpisana uporaba določb ZPP, če nima ZZZDR posebnih določb (66.člen ZZZDR), narekujeta ob upoštevanju posledic pravnomočne razvezne sodbe tako razlago 76.člena ZZZDR, da so v razvezni pravdi glede same razveze, kadar je pravnomočno izrečena, izključena vsa izredna pravna sredstva, torej po sedanjem ZPP tudi revizija.
Iz obrazloženega sledi, da toženčeva revizija ni dovoljena. Zato jo je bilo potrebno zavreči (393.člen ZPP).
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - oficir JA - prekinitev dejanskega življenja v Sloveniji
Tožnik kot aktivna vojaška oseba JA po svojem odhodu v Srbijo ni mogel prosto odločati, kje bo služboval, niti kje bo bival. Njegov odhod iz Slovenije zato pomeni prekinitev tožnikovega dejanskega življenja v Republiki Sloveniji. To pomeni, da tožnik ne izpolnjuje pogoja iz 1. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I, 30/91-I in 38/92), da prosilec tukaj tudi dejansko živi.
tožnik kot stranka v upravnem sporu (aktivna legitimacija)
V upravnem sporu, v katerem se izpodbija upravna odločba, izdana v upravnem postopku, v katerem tožnik ni imel niti položaja stranke, niti položaja stranskega udeleženca, tožnik nima aktivne legitimacije, če z izpodbijano odločbo ni kršena niti kakšna njegova pravica niti na zakon oprta neposredna korist.
gradbeno dovoljenje - vpliv mejnega spora na izdajo gradbenega dovoljenja
Ugovor o mejnem sporu ne more biti upoštevan pri izdaji gradbenega dovoljenja, ker se nanaša na lego objekta, ki pa je že določena s pravnomočnim lokacijskim dovoljenjem.
Lokacijsko dovoljenje ni v skladu z lokacijsko dokumentacijo, ker se dovoljenje nanaša na obnovo stanovanjske hiše, dokumentacija pa na nadomestno gradnjo stanovanjske hiše.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ukrep po uradni dolžnosti zaradi javnega interesa - sosed kot predlagatelj ukrepa
Inšpekcijski postopek se vedno uvede po uradni dolžnosti zaradi javnega interesa, ne pa interesa posameznika. Sosed zato v inšpekcijskem postopku nima položaja stranke, čeprav je predlagal uvedbo postopka, takšno vlogo inšpekcijski organ upošteva le kot opozorilo.
poravnava - napaka volje pri poravnavi kot predmet presoje v postopku ustavitve postopka
Napaka volje pri sklenitvi poravnave v upravnem postopku ne more biti predmet presoje pri odločanju o zakonitosti sklepa o ustavitvi postopka zaradi sklenjene poravnave.
ukrep urbanističnega inšpektorja - odstranitev objekta zaradi zavrnitve lokacijskega dovoljenja
Organ urbanistične inšpekcije je zakonito odredil odstranitev objekta potem, ko je bila zavrnjena zahteva za izdajo ustreznega lokacijskega dovoljenja.
ZKP člen 427, 427-1, 365-1. Uredba o vojaških sodiščih člen 14.
zahteva za varstvo zakonitosti - kršitev kazenskega zakona
Navedba, da je bila obsojenka "zagrizena nemčurka", je lahko le označevanje notranje privrženosti obtoženke ideji o majorizaciji nemštva nad slovenskim, ne pa sestavina kaznivega dejanja. Tudi samo članstvo v kulturbundu ne pomeni kaznivo dejanje po 14. členu uredbe o vojaških sodiščih.
Zakon o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev (kmetij) (1973) člen 11.
zaščitena kmetija - preverjanje pogojev za zaščito - pooblaščeni predlagatelji
Če je kmetija zaščitena z odlokom občinske skupščine, se postopek za preveritev pogojev za njeno zaščito vodi po 11. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij, kar pomeni, da se postopek lahko uvede le na predlog z zakonom pooblaščenih oseb (lastnika, kmetijske zemljiške skupnosti ali krajevne skupnosti), ne pa tudi po uradni dolžnosti.
tranzit blaga - odmera uvoznih carinskih davščin kot posledica neizvoženega blaga
Tožeča stranka se je za blago, ki je bilo prijavljeno za uvoz in tranzit, zavezala kot porok (garant). Ker ni dokazala, da je bilo blago izvoženo in tega tudi ne zatrjuje, so dani pogoji za odmero uvoznih carinskih davščin. Zato tožba ni utemeljena.