stalno prebivanje tujca v Sloveniji - postopek za izdajanje dovoljenja - pogoji
Zakon o tujcih (Ur.l. RS, št. 1/91-I) nima določbe, s katero bi bilo urejeno izdajanje dovoljenj za stalno prebivanje osebam, ki so kot državljani drugih republik prebivale na območju Republike Slovenije na podlagi prijave stalnega oziroma začasnega prebivališča. Vendar po mnenju sodišča to še ne pomeni, da gre v primeru, kot je tožnikov, za pravno praznino, ki bi jo bilo treba premoščati z ekstenzivno razlago predpisov.
Vrednost spora 1.600,00 SIT v času, ko se je začel ta postopek, ni dosegla nujne vrednosti za dovoljenost revizije 45.000,00 SIT po noveli ZPP (Ur. l. SFRJ 20/90).
ZPP (1977) člen 23, 23/3. ZDSS člen 68, 68/1, 71, 71/2.
spor o pristojnosti med rednim in samoupravnim (delovnim) sodiščem
Po določbi 1. odstavka 68. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih se sicer v zadevah, ki jih do uveljavitve zakona o delovnih in socialnih sodiščih (13.5.1994) prejmejo sodišča združenega dela, postopek nadaljuje po navedenem zakonu, če še ni bila izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, vendar pa je v 2. odstavku 71. člena zakona predvideno, da se postopek v zadevah zaradi nepogodbene odgovornosti za škodo, ki je nastala na delu in ki je bil začet pred uveljavitvijo zakona, nadaljuje do pravnomočnosti pred pristojnim delovnim sodiščem v skladu z določbo 68. člena zakona.
pridobitev državljanstva - državljan druge republike - dejansko nebivanje v Sloveniji - kršitev pravil postopka - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če upravni organ v odločbi ne ugotovi, kdaj, zakaj in koliko časa je bila stranka odsotna iz Republike Slovenije, ni mogoča presoja o tem, ali stranka v Republiki Sloveniji dejansko živi (40. člen zakona o državljanstvu Republike Slovenije).
Tožeča stranka z uveljavljanjem nove dejanske in pravne podlage v revizijskem postopku ne more uspeti, ker je to sprememba tožbe, ki je dovoljena samo do konca glavne obravnave.
Tožena stranka v postopku na prvi stopnji ni ugovarjala obrestni meri. Sodišče je bilo zato dolžno presoditi obrestno mero samo z vidika razlogov za ničnost. Ker predpisi o obrestni meri niso prisilne narave in ker pogodbena obrestna mera sploh ni omejena z nobenim predpisom, pride v poštev samo presoja, ali so bile z dogovorjeno obrestno mero kršena načela morale.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ
VS01135
ZOR člen 460, 510.ZIKS člen 145.
odgovornost za pravne napake (varstvo pred evikcijo) - pravne napake - prodaja tuje stvari - zaplemba - vrnitev zaplenjenega premoženja
Za prodajo stvari, obremenjene s pravnimi napakami (508. člen in sledeči ZOR), gre samo tedaj, kadar ima na predmetu prodaje nekdo tretji kakšno pravico v trenutku prodaje. Zaplenjeno premoženje se vrača samo po 145. čl. ZIKS.
ZDen člen 3, 3/1-27, 44. Odlok o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije (Uradni list RS, št. 16/92).ZUP člen 209, 209/2, 245, 245/2.
Vrednost podržavljenih kmetijskih zemljišč se določa na podlagi 44. člena ZDen in na njegovi podlagi izdanega odloka o načinu določanja vrednosti kmetijskih zemljišč, gozdov in zemljišč, uporabljenih za gradnjo, v postopku denacionalizacije.
pridobitev - državljan druge republike - oficir nekdanje JA - nevarnost za državo - prosti preudarek
Nevarnost za Republiko Slovenijo je pomenila že sama narava in obseg tožnikovega dela med agresijo na Republiko Slovenijo in po njej, ker je načeloval kadrovskemu oddelku Ljubljanskega XIV. korpusa bivše JA in med drugim kadroval tudi za varnostno službo JA. Dejansko stanje zato ni nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ni posebej ugotavljala in navedla konkretnih dejanj v smeri delovanja zoper interese Republike Slovenije in njeno osamosvojitev.
revizija - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - nedenarna terjatev - vrednost spornega predmeta navedena v tožbi
Za dovoljenost revizije zoper odločbo o nedenarnem zahtevku je odločilna tista vrednost, ki jo tožnik navede v tožbi.
Sodišče lahko vrednost preizkusi pod pogoji iz 3. odstavka 40. člena ZPP.
Obravnavanje glavne stvari se začne s podajanjem tožbe, kar pomeni, da bi se sodišče moralo prepričati o pravilnosti navedene vrednosti še pred tem dejanjem tožeče stranke. Ko pa se začne obravnavanje glavne stvari, nastopi prekluzija, kar pomeni, da obvelja vrednost, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi.
lokacijsko dovoljenje - pravna podlaga - neobrazložena odločba - odmik od posestne meje
Ni jasno, na kakšni podlagi tožena stranka ugotavlja, da je v naselju dovoljena gradnja nove stanovanjske hiše po prostorskih ureditvenih pogojih. V izpodbijani odločbi ni navedeno, v katerem zazidalnem območju je lokacija. Sodišče je zato na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUP izpodbijano odločbo odpravilo.
Pomožni in tem podobni objekti delijo usodo glavne stvari v postopku denacionalizacije le, če so bili skupaj z glavno stvarjo podržavljeni in kadar imajo tako svojstvo oz. status tudi v času odločanja o denacionalizaciji.