ZUS (1977) člen 39, 39/2.ZUP člen 159, 209, 209/2.
nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Dejstva in okoliščine, ki jih tožena stranka navaja (šele) v odgovoru na tožbo, so za odločanje o zakonitosti izpodbijane odločbe pravno irelevantna, saj upravnega ugotovitvenega postopka ni mogoče dopolnjevati z odgovorom na tožbo v upravnem sporu.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - vodja zemljiške knjige
Dejstvo, da je tožeča stranka vodja zemljiške knjige pri temeljnem sodišču ..., enoti v ... ni tehten razlog v smislu 68. člena ZPP. Omenjeno okoliščino je predsednik temeljnega sodišča že ustrezno upošteval, ko je v okviru svojih pooblastil dodelil prvo zadevo na drugo enoto tega temeljnega sodišča. Nobenih ovir ni za dodelitev tudi druge zadeve drugi enoti v okviru istega temeljnega sodišča.
ZDRS člen 8, 8/1-8, 10, 40, 40/3.ZUP člen 4, 4/2, 7, 209, 209/3.
pridobitev - državljan druge republike - obsojena oseba - nevarnost za javni red - diskrecijska pravica - neobrazložena odločba
Odločba o zavrnitvi pridobitve državljanstva je pomanjkljiva, če je v njej samo pavšalno navedeno, da je bil prosilec že večkrat obravnavan in obsojen zaradi kaznivih dejanj in prekrškov zoper javni red in mir.
Domačemu javnemu redu nasprotuje tuja sodna odločba, če višina in način obračuna zamudnih obresti od priznane glavnice v domači valuti ni v skladu s pravnim redom Republike Slovenije (91. čl. ZUKZ).
lastninska pravica - pridobitev - priposestvovanje nepremičnine - priposestvovanje dela parcele - mejni spor
Bistvena značilnost posesti je neposredna dejanska oblast nad stvarjo. Zato za priposestvovanje ne more biti edino odločilno stanje, ki bi izhajalo iz katastrskega načrta. Ali drugače, čeprav je po katastrskem načrtu javna pot - sedaj parc.št. 3239/1 - potekala po spornem delu zemljišča, to priposestvovanja le-tega ni avtomatično izključilo. Ko sporni del zemljišča po ugotovitvah izpodbijanih sodb v naravi nikoli ni bil del javne poti, njegovo priposestvovanje zaradi drugačnega katastrskega stanja ni moglo biti izključeno.
ZPP (1977) člen 374, 354, 354/2, 354/2-13.ZOR člen 200, 200/1, 200/2.
povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - pravica do zvišanja odškodnine za negmotno škodo po delni razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje na pritožbo tožene stranke - načelo prepovedi reformatio in peius
1. Iz preizkusa ustreznosti grajane valorizacije, ki jo je napravilo pritožbeno sodišče s pomočjo primerjave uradnega tečaja za DEM, ki je veljal ob prvi in drugi sodbi prvostopenjskega sodišča (takšno metodo je predlagal pritožnik), in s pomočjo izračuna zakonitih zamudnih obresti za isto obdobje, ni razvidno, da bi sodišče preseglo "pravnomočno linijo" iz prve sodbe sodišča prve stopnje.
2. Presoja višine odškodnine za negmotno škodo za lahko telesno poškodbo, ki jo je povzročil oče sinu.
lokacijsko dovoljenje - gradnja stanovanjskega objekta - procesna legitimacija za pritožbo - presoja položaja stranke glede na čas vložitve pritožbe - lastnik zemljišča - prejšnji lastnik
Vprašanje, ali ima določena oseba v upravnem postopku za izdajo lokacijskega dovoljenja položaj stranke, je treba - kolikor gre za pritožbeni del postopka - presojati glede na njen pravni položaj, ki ga ima po materialnem pravu v trenutku vložitve pritožbe. V pritožbenem postopku se namreč odloča o pravilnosti postopka pred izdajo odločbe ter o pravilnosti in zakonitosti le-te.
Napačno je stališče tožene stranke, po katerem se to vprašanje presoja po stanju ob izdaji odločbe o pritožbi.
Ni dovolj, da se odločba sklicuje na dejstva, ki naj bi izhajala iz spisu priloženih listin, ta dejstva morajo biti v odločbi navedena in obrazložena, ker sicer obrazložitev ni skladna z 209. členom ZUP.
Podnajemna pogodba, ki jo je sklenila toženka s prejšnjo imetnico pravice uporabe na spornem stanovanju MM dne 20.1.1992, je bila sklenjena - brez soglasja tožnika - lastnika stanovanja (ugotovitve sodišča prve in druge stopnje) in zato v nasprotju z določbo 49. člena Stanovanjskega zakona. Najemna pogodba, ki jo je tožnik sklenil s toženko dne 6.5.1992, pa je bila po nadaljnjih dejanskih ugotovitvah obeh sodišč sklenjena za določen čas - do 30.6.1992. Zato se ob dejanskih ugotovitvah sodišč, da pogodba ni bila podaljšana, od tedaj dalje toženka nahaja v spornih prostorih brez ustreznega pravnega naslova - nezakonito (določilo 1. odst. 58. člena navedenega zakona). Tožnik je zato utemeljeno vložil tožbo na izpraznitev spornih prostorov (2.odst.58. člena SZ).
izročilna pogodba - strinjanje dediča z izročitvijo - izročeno premoženje kot darilo
Če vrednost prevzetih in izvršenih obveznosti po izročilni pogodbi dosega ali celo presega vrednost izročenega premoženja, darila ni, s tem pa tudi ne nujnega deleža.
1. Neupoštevane so tudi tiste revizijske navedbe, ki se nanašajo na po mnenju tožene stranke podobne primere in nižje odškodnine. Vsak oškodovanec zase je poseben primer, ki mu gre odškodnina za njegovo prestano negmotno škodo v mejah kot jih (v danem primeru) določa 200.člen ZOR. Gre torej za zadoščenje, ki mora biti individualizirano v okvire t.j. medsebojna razmerja med manjšimi, večjimi in katastrofalnimi škodami in odškodninami zanje, kar res oblikuje sodna praksa. Vendar to ne pomeni, da bi moralo sodišče upoštevati ob obravnavanju posameznega primera predložene sodbe v drugih zadevah (ne kot dokaz o vrsti oškodovančeve škode glede na druge in ne kot pravni vir).
2. Presoja višine denarne odškodnine za negmotno škodo.
stanovanjska in poslovna zgradba - kulturni spomenik - stvarno pristojni organ
Ministrstvo za kulturo je pristojno za denacionalizacijo tudi tistega dela zgradbe, ki je kot celota razglašena za kulturni spomenik, v katerem so bili poslovni prostori podržavljenega zasebnega podjetja. Republiški upravni organ, ki v denacionalizacijskem postopku odloča na prvi stopnji, ni dolžan po končanem ugotovitvenem postopku pripraviti poročila.
pridobitev državljanstva - otrok staršev, ki so se odpovedali roditeljski pravici
Otrok, katerega starši so se odpovedali roditeljskim pravicam in obveznostim, je pravno brez staršev. Ker tudi posvojen ni bil, ga je za pridobitev državljanstva po 40. členu zakona potrebno obravnavati kot samostojno osebo, ker bi drugačno obravnavanje bilo v nasprotju s Konvencijo združenih narodov o otrokovih pravicah.
aktivna legitimacija občine za vložitev tožbe v zadevi dodelitve zemljišč iz komasacijskega sklada
Ker se v postopku delitve zemljišč iz komasacijskega sklada odloča le o pravicah in obveznostih komasacijskih udeležencev in se z odločitvijo ne posega v nobeno samoupravno pravico občine, občina ni aktivno legitimirana za sprožitev upravnega spora zoper odločbo o razdelitvi.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - upoštevanje otrokovih dohodkov
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da mladoletni sin prejema štipendijo 4.354,00 SIT mesečno, in da občasno dela v gostilni, je sodišče druge stopnje pri določitvi zneska preživnine pravilno upoštevalo tudi otrokove dohodke, kar ima za posledico ustrezno nižjo preživninsko obveznost staršev.