izključitev delnic iz kotacije na borzi - odločanje Agencije za trg vrednostnih papirjev
Agencija je v razmerju do borze organ druge stopnje. Pravilnost izpodbijanega sklepa z vidika dejanskega stanja presoja upoštevajoč samo dejansko stanje v času, ko je borza sprejela sklep. Samo pravilnost in popolnost ugotovitve tega dejanskega stanja preizkuša sodišče.
Odplačno pridobivanje lastnih delnic lahko pomeni v situaciji, ko v ta namen poseben sklad sploh ni bil osnovan (2. odst. 240. člena ZGD), tolikšno zmanjšanje osnovnega kapitala, da je ukrepanje za zaščito (tudi potencialnih) investitorjev na mestu.
V postopku izdaje začasne odredbe se upravni organ ukvarja le z vprašanjem, ali je dejanska in pravna podlaga predloga po vsebini in obsegu verjetno izkazana, ne pa tudi z ugotavljanjem dejanskega stanja in načinov vrnitve premoženja upravičencu na podlagi denacionalizacijskega zahtevka.
V zakonu o obligacijskih razmerjih (ZOR) je med napakami volje urejena tudi zmota. Pravno upoštevana je, če je bistvena. Zmota je po 1. odstavku 61. člena ZOR bistvena med drugim tedaj, če se nanaša na okoliščine, ki se po običajih v prometu ali po namenu strank štejejo za odločilne, ker sicer stranka, ki je v zmoti, pogodbe s tako vsebino ne bi sklenila. Če gre za priznanje očetovstva, so to okoliščine, zaradi katerih domnevni oče očetovstva ne bi priznal. Bistvo zmote je torej prav v tem, da je tisti, ki je v zmoti, v času sklenitve posla (danega priznanja) prepričan, da njegova volja nima napak. Da jih je vendarle imela, ugotovi šele kasneje. Bodisi tako, da iz novih okoliščin sklepa na obstoj drugih, ki so obstajale že v času nastanka posla (priznanja), pa zanje tedaj ni vedel, ali pa tako, da določene okoliščine, ki so tedaj že obstajale in je zanje vedel, zaradi novih okoliščin dobijo drug pomen.
Po 2. odstavku 61. člena ZOR lahko stranka zahteva razveljavitev pogodbe, če je pri sklenitvi pogodbe ravnala s skrbnostjo, ki se zahteva v prometu. Če gre za priznanje očetovstva, mora tisti, ki priznanje da, upoštevati vse okoliščine, za katere je ob spočetju vedel, ali pa bi s primerno skrbnostjo, ki se za tako resno izjavo s tako resnimi (statusnimi) posledicami, v normalnih okoliščinah pričakuje. Če jih tisti, ki očetovstvo prizna, ne upošteva, pomeni, da je priznanje dal ne glede na njihov obstoj.
potni list za tujca - nepopolna vloga - molk organa
Vloga za pridobitev potnega lista za tujca je nepopolna, če v njej ni navedeno, ali naj se izda potni list po 1., 2. ali 3. odstavku 44. člena zakona o tujcih.
V primeru molka organa prve stopnje mora organ druge stopnje ob reševanju pritožbe postopati v skladu z določbo 246. člena ZUP. Če je vloga pomanjkljiva, mora v primeru, ko o zadevi sam odloča, postopati v skladu z določbo 68. člena ZUP.
pridobitev - državljan druge republike - oseba na delu v tujini - dejansko nebivanje v RS
Oseba, ki je zaposlena v tujini in ima tam tudi družino, s katero živi, v Slovenijo pa prihaja na obisk povprečno enkrat mesečno, dejansko ne živi v Republiki Sloveniji, čeprav ima prijavljeno stalno prebivališče in je solastnik stanovanjske hiše.
Pogoje za dodelitev denarne pomoči kot edinega vira preživljanja določa zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92) v 21. členu kumulativno, kar pomeni, da do te oblike socialnovarstvenih dajatev ni upravičena oseba, ki teh pogojev ne izpolnjuje.
najemna pogodba - odstop od najemne pogodbe - oblika pogodbe
Dogovori o odkupu poslovnih prostorov niso pravno odločilna okoliščina, ki bi sama po sebi povzročila prenehanje plačevanja najemnine. O prenehanju te obveznosti bi se stranki morali posebej dogovoriti, saj takšen dogovor predstavlja poseg v veljavno najemno pogodbo. Spremenili pa bi to pogodbo lahko le pisno (2. odstavek 12. člena zakona o poslovnih stavbah in prostorih in 2. odstavek 67. člena zakona o obligacijskih razmerjih).
Nezapadle terjatve stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov se z začetkom stečajnega postopka ne štejejo kot zapadle tako, kot to določa 1. odst. 100. čl. ZPPSL za nezapadle terjatve upnikov do stečajnega dolžnika.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v RS - pojem dejanskega bivanja
Za pridobitev državljanstva po 40. členu ZDRS ni dovolj, da je prosilec na dan 23.12.1990 živel v Sloveniji, ampak dejansko življenje v Sloveniji od tega dne do odločitve o državljanstvu.
zahteva za izreden preizkus pravnomočne sodbe - razlogi
Razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja po določbi člena 427 ZKP ne more biti podlaga za vložitev zahteve za izreden preizkus pravnomočne sodbe.
Zagovornik je sicer navajal, da vlaga to izredno pravno sredstvo zaradi kršitev po 1. in 2. točki 427. člena ZKP, vendar pa te zahteve ni obrazložil oz. iz vsebine izhaja, da izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.
izreden preizkus pravnomočne sodbe - kršitev kazenskega zakona
Ni podana kršitev kazenskega zakona po 1. točki 365. člena ZKP, saj so v dejanju, opisanem v izreku sodbe sodišča prve stopnje, podani vsi znaki očitanega kaznivega dejanja. Navedba, da je obsojenec dejanje storil v silobranu, pa pomeni izpodbijanje dejanskega stanja, iz tega razloga pa zahteve za izreden preizkus ni mogoče uveljavljati.
odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe, upravljanja premoženja, vzdrževanja nepremičnin
V 2. odstavku 72. člena ZDen, ki je v razmerju do drugih splošnih predpisov, ki urejajo odškodninsko in premoženjsko področje specialni predpis, pa je določeno, da se odškodninski zahtevki iz naslova nemožnosti uporabe oziroma upravljanja premoženja ter iz naslova vzdrževanja nepremičnin v času od podržavljenja do dneva uveljavitve tega zakona (tedaj ZDen), ne priznavajo. Razlaga te določbe ZDen kot specialnega zakona, po načelu a contrario pa lahko pripelje le do materialnopravnega zaključka, ki ga je sprejelo v izpodbijani pravnomočni sodbi tudi sodišče druge stopnje, da so, ne glede na določbe ZTLR, ki se nanašajo na izročitev plodov ter druge zahtevke in protizahtevke, ki se lahko uveljavljajo v zvezi z izročitvijo stvari, in ki so povezani tudi z lastninsko pravico na stvari, zahtevki, kakršne v tej pravdi uveljavlja tožeča stranka proti toženi stranki, utemeljeni (glede njihove pravne podlage) že na podlagi prej navedene določbe 2. odstavka 72. člena ZDen.
premoženjska razmerja med zakonci - skupno premoženje - pojem skupnega premoženja - delitev skupnega premoženja
Skupno premoženje zakoncev obsega skup stvarnih pravic na nedoločenih deležih neke stvari in terjatev. Kar je bilo porabljeno za stroške skupnega življenja, zato ne sodi v pojem skupnega premoženja.
ZTSPOZ (1976) člen 45, 45/3.ZOR člen 154, 16. ZTSPOZ (1990) člen 92. ZOZP RS/94 člen 6, 6/1.
sorodstvena klavzula - odškodninski zahtevki za škodo, ki jo utrpijo povzročiteljevi bližnji sorodniki - pogodbena ureditev pravic oškodovanca
- Namen in bistvo zakonite obveznosti, skleniti zavarovalno pogodbo ni v tem, da bi bil zavarovanec zavarovan in obvarovan pred plačilom odškodnine, ampak je izključno v tem, da so upravičeni oškodovanci obvarovani pred plačilno insolventnostjo povzročitelja škode.
- Določba 3. odstavka 45. člena ZTSPOZ/76 ni v skladu z javnim redom Republike Slovenije, saj omogoča, v nasprotju z danes (oziroma že od uveljavitve ZOR dalje) uveljavljenimi načeli odškodninskega prava, diskriminacijo določenega (običajno celo najpogostejšega) kroga žrtev prometnih nesreč, ki, tako kot v obravnavanem primeru oba mladoletna tožnika, k temu, da je do škodnega dogodka in nastanka škode prišlo, niso s svojim ravnanjem nič prispevale. Uporaba citirane določbe ZTSPOZ/76, ob upoštevanju današnjih načel odškodninskega prava in ciljev obveznega zavarovanja, nasprotuje javnemu redu Republike Slovenije tudi zato, ker onemogoča čim popolnejše kritje škod, ki nastanejo v prometnih nesrečah in obvezno zavarovanje spreminja v varstvo zavarovančevega premoženja pred zahtevki tretjih, kar pa je v nasprotju s ciljem obveznega zavarovanja v prometu, ki je v tem, da se nudi oškodovancem učinkovita odprava posledic prometnih nesreč.
pridobitev - državljan druge republike - dejansko nebivanje v RS (prekinitev) - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka
Vsaka odsotnost s teritorija Republike Slovenije v obdobju po plebiscitu sama zase še ne pomeni, da določena oseba ne živi v Sloveniji, ne da bi bilo ugotovljeno, koliko časa je bil posameznik odsoten in razlogi za odsotnost.
Podlaga za povračilni zahtevek je prikrajšanje na eni strani in korist na drugi, če do tega pride glede na podlago, ki se ni uresničila ali je pozneje odpadla.
izročilna pogodba - pogodba o dosmrtnem preživljanju - razveza pogodbe
Pri razvezi izročilne pogodbe, ki jo sklepajo stranke izven okvira, navedenega v 106. čl. ZD, so uporabljiva splošna načela civilnega prava, analogno pa tudi določilo 2. odst. 120. čl. ZD o razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju.