I. Glede na vrsto poškodb, ugotovljen čas trajanja bolečin in nevšečnosti v času zdravljenja šteje revizijsko sodišče, da na drugi stopnji ugotovljena višina primerne odškodnine za telesne bolečine v znesku 40.000,00 SIT ni pretirana.
II. Glede na ugotovljeno tožnikovo utemeljeno zaskrbljenost zaradi občasnih glavobolov, možnosti nastanka notranjih možganskih poškodb v smeri pretresa možganov in posledic na levem očesu, ki je trajala določeno obdobje, obstaja zakonska podlaga za odškodnino za strah.
povzročitev škode - povrnitev negmotne škode - denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - objava v tisku - pasivna legitimacija časopisa in novinarja
1. Duševne bolečine zaradi razžalitve z objavo toženčevega zapisa v časopisu je tožnik ponazoril tudi z nevšečnostmi kazenskega postopka, ki pa je bil neposredna in pričakovana posledica objave toženčevega zapisa, vendar s tem ni postavil kot temelj svojega zahtevka kazenski postopek.
2. Prva tožena stranka (časopis) je tožniku odškodninsko odgovorna zato, ker je sporni zapis objavila. Z objavo je povzročila, da je drugotoženčev (novinarjev) zapis dosegel bralce časopisa in s tem postal znan javnosti. Šele z objavo je zapis povzročil razžalitev. Odgovornost prvotožene stranke - časopisa je torej neposredna.
Glede na zatrjevane (v sklepu sodišča prve stopnje pa celo ugotovljene, vendar pa z ničemer obrazložene) statusne spremembe prvotno tožene stranke, ki v dosedanjem postopku sploh niso bile obravnavane, ali sploh gre za spremembo tožbe, ki bi, glede na pogoje iz 192. člena lahko bila dovoljena ali pa ne, ni mogoče odgovoriti. Odločitev pritožbenega sodišča, da sicer gre za spremembo tožbe, ki pa zaradi neizpolnjevanja pogojev iz 192. člena ZPP ni dovoljena, je zato preuranjena.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti
Sama okoliščina, da tožnik kot namestnik javnega tožilca po službeni dolžnosti posluje na enotah Temeljnega sodišča v ..., ki je krajevno pristojno za odločanje v tej pravdni zadevi, ni tehten razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VS01327
ZOR člen 61. ZPP (1977) člen 1, 382, 382/2, 392.
revizija - dovoljenost revizije - razveljavitev izjave o priznanju očetovstva - zmota - vrednost spornega predmeta
za razveljavitev izjave o priznanju očetovstva, ki jo je priznanje dal - ni moč šteti za spor iz osebnih in rij, temveč za premoženjskopravni spor (1. čl. ZPP). a predmeta v znesku 10,00 SIT, označena v tožbi, .1989, ne zadostuje za dovoljenost revizije.
podstanovalsko razmerje - akcesorna narava pravice podstanovalca, da uporablja stanovanje - prenehanje stanovanjskega razmerja - neuporaba stanovanja - odhod v drugo državo
Zaradi akcesorne narave pravice podstanovalca uporabljata stanovanjske prostore (1. odst. 76. čl. ZSR) se toženca ne moreta v konkretnem primeru uspešno sklicevati na podnajemno pogodbo.
ZPPSL (1993) člen 91, 91/1, 95. ZPP (1977) člen 212, 212-4, 214.
začasna odredba - stečajni postopek - prekinitev postopka - vloge strank v prekinjenem postopku
Začasna odredba, ki je v stečajnem postopku možna, je začasna odredba iz 95. člena ZPPSL.
O predlogu za izdajo začasne odredbe, vloženem v postopku, ki je prekinjen zaradi stečaja, ne odloča stečajno sodišče (stečajni senat). Stranka lahko vloži predlog za izdajo začasne odredbe v prekinjenem postopku. Z njim ravna sodišče v skladu z določbami ZPP, ki urejajo pravne posledice prekinitve postopka (214. čl. ZPP).
Pravilno je stališče pritožbenega sodišča, da predstavlja zatrjevanje bistveno drugačnega dejanskega stanja v pritožbenem postopku spremembo tožbenega temelja in s tem spremembo tožbe (191. člen ZPP), ki v pritožbenem postopku ni dovoljena (1. odstavek 190. člena ZPP). Vendar pa v obravnavani zadevi za tak primer ne gre. Tožeča stranka ni namreč šele v pritožbenem postopku, kot to ugotavlja pritožbeno sodišče, zatrjevala, da zahteva od tožene stranke plačilo za opravljeno delo in v delo vloženi trud, ampak je obstoj tega pravnega temelja zatrjevala že na samem začetku postopka.
Sprememba tožbenega temelja pomeni spremembo tožbe, kajti istovetnost tožbenega zahtevka je opredeljena s tožbenim temeljem in tožbenim predlogom. Sprememba enega ali drugega pomeni spremembo tožbe.
ZPP (1977) člen 40, 40/3, 389, 389/2, 382, 382/3, 186, 186/2, 392.SZ člen 158.
revizija - dovoljenost revizije - nedenarna terjatev - položaj toženca glede pravice do revizije - vrednost spornega predmeta - spor o najemnem razmerju po SZ
Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije. Za toženo stranko je pravni položaj v zvezi z zagotovitvijo pravice do revizije podoben. Najkasneje na pripravljalnem naroku, če tega naroka ni pa na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari (3. odst. 40. čl. ZPP), lahko uveljavlja pomanjkljivost tožbe glede nedoločenosti vrednosti spornega predmeta.
pravice etažnih lastnikov na skupnih prostorih - obličnost pogodbe o medsebojnih razmerjih
Med etažnimi lastniki ni bilo izrecnega dogovora glede uporabe spornih delov hiše (terase in prostora pod stopniščem). Tožnik je teraso in podstrešne prostore, ki služijo stavbi kot celoti preuredil in to še v večjem obsegu, kot mu je bilo izdano dovoljenje upravnega organa. Drog, na katerem so antene, je pritrjen na skupen nosilni zid med to in sosednjo stavbo. Na podlagi takih ugotovitev sta sodišči utemeljeno zaključili, da posega tožnikov zahtevek na prepoved uporabe terase zaradi postavitve antene in na njeno odstranitev v pravice lastnika posameznega dela hiše, ki ima na skupnih delih hiše trajno pravico uporabe. Pri presoji, če je bilo v izpodbijani sodbi pravilno uporabljeno materialno pravo, pa je treba tudi upoštevati, da je morala biti pogodba o medsebojnih razmerjih med lastniki posameznih delov stavbe po Zakonu o pravicah na delih stavb (Ur. l. SRS, št. 19/76) in po prej veljavnem Zakonu o lastnini na delih stavb (Ur. l. SFRJ, št. 43/65 in 57/65) sklenjena v pismeni obliki, sicer ni imela pravnih učinkov.
ZDRS člen 10, 10/1-8, 40, 40/3.ZUP člen 7, 8, 209, 209/2.
pridobitev - državljan druge republike - oseba s pogojno obsodbo - oseba nevarna za javni red in mir - prosti preudarek - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - kršitev pravil postopka - neobrazloženi prosti preudarek
Tožena stranka v izpodbijani odločbi ni utemeljila, iz česa sklepa, da bi sprejem tožnika, ki je bil dvakrat pogojno obsojen, pomenil nevarnost za javni red in mir (JRM). Ni tudi navedla, kako je mogoče za takšno nevarnost sklepati iz vrste kaznivih dejanj in prekrškov. Ena pogojna obsodba je že bila brisana. Tožena stranka tudi ni poslala upravnih spisov.
ukrep urbanističnega inšpektorja - ustavitev gradnje in zaprosilo za izdajo lokacijskega dovoljenja - ukrep za že zgrajeni objekt
Izdaja inšpekcijske odločbe ni vezana na rok od začetka gradnje, zato odločba ni nezakonita, če so inšpekcijski organi za dejansko stanje vedeli že več let oziroma so odločbo izdali po večih letih od postavitve objekta.
povrnitev gmotne škode v primeru smrti, telesne poškodbe in okvare zdravja - sprememba prisojene odškodnine - renta - povečanje rente - spremenjene okoliščine
Tožbena podlaga tožnikovega zahtevka na zvišanje rente je bila, da je bil tožnik premeščen 1.9.1989 na drugo delovno mesto, in da je to v zvezi s posledicami prometne nesreče. Med dokaznim postopkom sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili, da premestitev na drugo delovno mesto (1.9.1989) ni posledica tožnikovih poškodb v prometni nesreči leta 1972, temveč je treba razloge iskati drugje.
Glede na tako ugotovljeno dejansko stanje in glede na zatrjevano tožbeno podlago, revizijsko sodišče ugotavlja, da v odločujočem času, to je ob koncu glavne obravnave, niso bile podane spremenjene okoliščine, ki so pogoj za zvišanje rente (196. člen ZOR).
Za pomožne objekte za smotrno izrabo kmetijskega zemljišča, namenjenega za vinograd in sadovnjak, ni mogoče šteti prostora za rejo domačih živali in gnojne jame.