sklenitev najemne pogodbe - tožba na izpraznitev stanovanja - nezakonita uporaba - nasilna vselitev
Na podlagi nasilne vselitve v stanovanje toženka ni mogla pridobiti stanovanjske pravice. Zato ni mogla zahtevati sklenitve najemne pogodbe z lastnikom stanovanja. Stanovanje uporablja nezakonito in lastnik proti njej lahko kadarkoli vloži tožbo na izpraznitev stanovanja.
denacionalizacija stavbnega zemljišča - vzpostavitev lastninske pravice - denacionalizacijski upravičenec
Ker ZDen glede vzpostavitve lastninske pravice na podržavljenem stavbnem zemljišču izrecno veže pravico uporabe na denacionalizacijska upravičenca (nekdanjega lastnika), ni mogoča širša razlaga 31. člena ZDen v korist njegovih pravnih naslednikov. Lastninjenje stavbnih zemljišč, ki ne bodo olastninjena po ZDen, bo urejal drug zakon, ki pa še ni sprejet.
nepremičnine, obremenjene s stvarnimi pravicami - denacionalizacijski upravičenec (bivši lastnik)
Denacionalizacijski upravičenec po 67. členu ZDen je lahko le bivši lastnik podržavljenih nepremičnin, ne pa tudi imetnik stvarnih pravic na tej nepremičnini pred njenim podržavljenjem. Da pa stvarne pravice, vpisane v "C" list zemljiške knjige pred podržavljenjem, ne bi bile z denacionalizacijo kakorkoli prizadete, je prav, da se vrnjene nepremičnine ponovno vpišejo v isti vložek in z istimi stvarnimi pravicami kot so bile obremenjene in vpisane pred podržavljenjem.
status CIV - revizija - odvzem statusa - razlogi - kršitev načela materialne resnice - kršitev materialnega zakona
Prvostopni organ je pri odločanju o zahtevi stranke za priznanje statusa civilnega invalida vojne po zakonu o civilnih invalidih vojne, uveljavljenega 1.1.1993, z eno odločbo priznal status CIV po navedenem zakonu, z drugo odločbo, izdano pod isto številko in z istim datumom pa je ukinil plačevanje civilne invalidnine, ki je bila stranki priznana na podlagi pravnomočne odločbe. Zato bi moral drugostopni organ, ko je odločal o reviziji in odpravil prvostopno odločbo, s katero je bil stranki priznan status CIV in odločil, da se status CIV ne prizna, upoštevati obe prvostopni odločbi, tudi tisto, s katero je bilo ukinjeno izplačevanje civilne invalidnine, do katere je bila stranka upravičena na podlagi pravnomočne odločbe, ob upoštevanju načel 12. člena ZUP.
lokacijsko dovoljenje - soglasje vseh solastnikov skupnih prostorov kot dokaz o razpolaganju s temi prostori za njihovo prenovo
V postopku pridobitve lokacijskega dovoljenja, ko se z njim v večstanovanjski hiši posega tudi v skupne prostore (prenova, preureditev in podobno), mora investitor predložiti tudi dokaz, da s tem soglašajo vsi solastniki teh prostorov.
razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze - odločitev o preživljanju skupnih otrok - določitev višine preživnine za otroka - otrokove potrebe in zmožnosti staršev
Otrokove potrebe so po določbi 79. čl. ZZZDR poleg zmožnosti staršev bistven element za določitev preživnine. Določitev preživnine zgolj na podlagi podatkov o dohodkih staršev brez jasnega stališča o obsegu potreb otroka, materialno pravno ni pravilna.
CZ člen 200, 200/1, 249, 249/2.ZOR člen 1004, 1004/3.
plačilo carine in druge uvozne davščine - poroštvena izjava - pravne posledice neizročenega blaga namembni carinarnici
Carinarnica v primeru, ko se je porok s poroštveno izjavo zavezal, da bo v primeru neprodaje carinskega blaga namembni carinarnici poravnal carinarnici carinske in druge dajatve, ni dolžna zahtevati obveznosti od prevoznika, ampak zahteva plačilo lahko takoj od poroka, tako, da mu izda odločbo o plačilu carine in drugih uvoznih davščin. Stranki sta se s poroštveno izjavo sporazumeli, da subsidiarnosti ni, za kar je pravna podlaga podana v 3. odstavku 1004. člena ZOR.
kmetijska zemljišča - pravna podlaga za vrnitev - denacionalizacijski upravičenec - kršitev materialnega in procesnega zakona
Če je obstajala odločba o arondaciji in je bila osnova za podržavljenje premoženja, upravni organ ne sme zavreči zahteve po določbi 2. odst. 125. čl. ZUP, čeprav je bila kasneje kot dodatek k odločbi sklenjena še pogodba.
ukrep tržnega inšpektorja - prepoved prodaje nagradnih kartic na določenih krajih do pridobitve dovoljenja
Pri ugotavljanju, ali gre za nagradno igro ali igro na srečo, za katero je po 9. in 10. členu zakona o igrah na srečo potrebno za prodajo kartic dobiti posebno dovoljenje pristojnega upravnega organa za finance, ni pomembno ime igre, ampak njena vsebina, kar pomeni, da izid igre ni odvisen od znanja ali spretnosti udeležencev, ampak od naključja, torej če bodo izžrebani.
V primeru, če je bilo izdano začasno obrtno dovoljenje, obratovalnica preneha po samem zakonu, če obrtnik v roku, ki ga določa začasno obrtno dovoljenje oz. za katerega velja začasno obrtno dovoljenje, ne izpolni pogojev, postavljenih v tem dovoljenju.
pridobitev - državljan druge republike - častnik JLA - dejansko nebivanje v R Sloveniji - spornost prekinitve bivanja - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če je tožnik res zapustil ozemlje Slovenije po nalogu njenih organov in če je bil kot častnik nekdanje JLA dva meseca odsoten iz Slovenije, je moč ugotoviti, da dejansko ni živel v Sloveniji.
Revizijsko sodišče se strinja s stališčem sodišč, da je ničen dogovor, ki sta ga sklenili pravdni stranki o nabavljanju deviz, zaradi česar je ničen tudi morebitni dogovor o del credere jamstvu. Zato tožeča stranka, ki je izrecno temeljila primarni tožbeni zahtevek na omenjenem jamstvu, ne more vezati povračilnega zahtevka na tujo valuto. Ne glede na to pa tudi 104. člen ZOR ne daje podlage za vezavo povračilnega zahtevka na tujo valuto takrat, kadar je bil predmet spolnitve določen znesek v domači valuti.
Pri ugotavljanju utemeljenosti povračilnih zahtevkov iz ničnih pravnih poslov 1. odst. 104. člena ZOR ni mogoče uporabiti, ne da bi pri tem upoštevali tudi njegov 2. in 3. odst. Celotni 104. člen ZOR tako omogoča sodišču, da ob upoštevanju faktorjev, navedenih v njegovem 3. odst., tožbenemu zahtevku na vrnitev tistega, kar je ena stranka dala drugi, v celoti ugodi, lahko pa ga tudi delno ali celo v celoti zavrne.
določitev imetnika stanovanjske pravice po razvezi izvenzakonske skupnosti
Pritrditi je treba reviziji, da mora sodišče pri odločanju praviloma upoštevati okoliščine ob razvezi, oziroma ob prenehanju skupnosti. Ni pa mogoče izključiti, da bi se pri ugotavljanju potreb upoštevale tudi kakšne kasneje nastale okoliščine, do katerih je prišlo po sporazumu med strankama ali pa neodvisno od njune volje. Ker mora sodišče vedno paziti, da stranke svojih pravic ne bi zlorabljale, ni mogoče upoštevati okoliščin, ki so nastale zaradi enostranskega ravnanja strank, posledice pa so poslabšanje njihovih stanovanjskih razmer.
določitev drugega stvarno pristojnega sodišča - delegacija pristojnosti - sorodstvo stranke z delavcem sodišča
Zatrjevane okoliščine, da je tožnikova mati zaposlena pri sodišču v ..., ne pomeni tehtnega razloga za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 68. čl. ZPP. Zadevo je mogoče urediti z dodelitvijo drugi enoti istega sodišča.
nujni delež - plačilo nujnega deleža - odpoved neuvedenemu dedovanju - pismeni sporazum
Sodišči sta pri presoji utemeljenosti tožnikovega zahtevka za plačilo nujnega deleža pravilno upoštevali vsebino pogodbe med zapustnikom in tožencem ter ob primerjavi vrednosti premoženja in prevzemnikovih bremen ugotavljali, v kakšnem obsegu je šlo za odplačno pogodbo, v kakšnem obsegu pa za darilo. Toženec se ne more uspešno sklicevati na sam naslov pogodbe (pogodba o dosmrtnem preživljanju) in na določbo 1. odst. 117. čl. Zakona o dedovanju, da gre za odplačno odtujitev nepremičnin.
UZITUL člen 9, 9/1. ZSR člen 50.SZ člen 159, 159/2.
razpolaganje z vojaškimi stanovanji v času moratorija - odločba poveljstva garnizije (stanovanjskega organa JLA) po 25.6.1991 - nezakonita vselitev
1. Toženkine trditve, češ da ji je bilo stanovanje dodeljeno že pred 25.6.1991 ter da je bil samo pismeni odpravek sporne odločbe Poveljstva garnizije izdan dne 22.8.1991, so po presoji revizijskega sodišča pravno nepomembne. Kajti, tudi če bi bile resnične, toženka na podlagi zatrjevane "dodelitve" stanovanja ne bi mogla zahtevati izročitve spornega stanovanja od prejšnjega stanodajalca. Pravni naslov za zahtevek na izročitev stanovanja v družbeni lastnini proti stanodajalcu je bila pravnomočna odločba o dodelitvi stanovanja (prim. 51. čl. Zakona o sredstvih in financiranju JLA, ki bi ga bilo potrebno uporabiti za presojo o zakonitosti dodelitve stanovanja iz vojaškega stanovanjskega fonda pred 25.6.1991 - Ur. l. SFRJ, št. 53/84 in 57/89 - in 10. ter 35. čl. ZSR). Več upravičenj kot do bivšega stanodajalca pa toženka tudi do tožeče stranke ne more imeti. 2. Z odločbo Poveljstva garnizije bivše JLA z dne 22.8.1991 pa toženka ni pridobila stanovanjske pravice, ker stanovanjski organ bivše JLA takrat ni imel več pravice razpolagati s stanovanji iz vojaškega stanovanjskega fonda.
Spor zaradi ugotovitve obstoja služnostne pravice je premoženjsko-pravni spor, v katerem se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve. V tovrstnih sporih pa je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (3. odstavek 382. člena ZPP).