ZFPPIPP člen 19, 19/1, 131, 131/1, 132, 132/3, 132/3-1. ZIZ člen 257, 260, 260/1, 260/1-4, 261, 264, 264/2, 265, 271.
dopuščena revizija - zavarovanje terjatev - tožba za razveljavitev plačila - predhodna odredba - prepoved organizaciji za plačilni promet - zastavna pravica - ločitvena pravica - začetek stečajnega postopka
Z rubežem denarnih sredstev na računu dolžnika, ki je opravljen z vročitvijo sklepa o predhodni odredbi organizaciji za plačilni promet, upnik pridobi zastavno pravico in s tem ločitveno pravico na denarnih sredstvih dolžnika.
S predhodno odredbo upnik pridobi zastavno pravico pod odložnim pogojem, da bo upnik izpolnil pogoje za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila predhodna odredba izdana (265. člen ZIZ), in hkrati pod razveznim pogojem, ki nastopi, če v 15 dneh od dneva, ko se izteče čas, za katerega je bila izdana predhodna odredba, niso izpolnjeni pogoji za izvršbo (drugi odstavek 264. člena ZIZ).
Če upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek zavarovanja z začetkom stečajnega postopka ustavi (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP). Ko se nad dolžnikom začne stečajni postopek, tako postane gotovo, da pogoji za dovolitev izvršbe za izterjavo terjatve, v zavarovanje katere je bila izdana predhodna odredba, ne bodo izpolnjeni.
Sklep o zavarovanju s predhodno odredbo namreč ne ustanavlja ločitvene pravice v korist upnika, če je pred opravičitvijo predhodne odredbe nad dolžnikom začet stečajni postopek.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002657
ZIZ člen 62, 62/2, 239, 256, 256/2.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - prehodna odredba - postopek po pravnomočnosti sklepa o ugovoru
Drugi odstavek 256. člena ZIZ je posebna določba o pristojnosti sodišča za odločanje v primeru zavarovanja s predhodno odredbo, kadar je sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba, razveljavljen, postopek pa se po pravnomočnosti sklepa o razveljavitvi nadaljuje v pravdnem postopku. Zato ni pravilno stališče Okrajnega sodišča v Ljubljani, da je v obravnavani zadevi uporabljiv 239. člen ZIZ, ki odkazuje na smiselno uporabo določb o izvršbi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - nemožnost nadaljevanja delovnega razmerja - zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi - začasna odredba - datum prenehanja delovnega razmerja - kasnejša odjava iz zavarovanja
Sindikat je nasprotoval izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, ta pa je zahtevala zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi ter nato v sodnem postopku uveljavljala nezakonitost izredne odpovedi in predlagala izdajo začasne odredbe. V takšnem primeru se zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi podaljša do odločitve sodišča o predlogu za izdajo začasne odredbe (85. člen ZDR), kar pomeni do pravnomočne odločitve sodišča o tem. Jasno je tudi, da lahko posledice takšne odločitve za stranki nastopijo šele po tem, ko se seznanita s takšno odločbo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO
VS0017344
OZ člen 647. ZIZ člen 12, 98, 267, 270, 277. SPZ člen 6, 136, 137, 164.
dopuščena revizija - podjemna pogodba - zastavna pravica podjemnika - prenehanje zastavne pravice - začasna odredba - izročitev stvari na podlagi začasne odredbe
Zmotno je tožničino stališče, da je toženka z izročitvijo zastavljene stvari na podlagi (regulacijske) začasne odredbe, ki je ni izpodbijala, izgubila svojo zastavno pravico. Omenjena začasna odredba temelji le na verjetnosti (270. člen ZIZ), da toženkina posest oziroma zastavna pravica ni utemeljena (in da zato verjetno obstaja terjatev tožnice za vrnitev stvari). Na tovrstnih okoliščinah temelječa ureditev medsebojnih razmerij pravdnih strank je poleg tega lahko le začasna (267. in 277. člen ZIZ) in ne zmore nadomestiti dokončne odločitve o tožbenem zahtevku. Časovna veljavnost začasne odredbe je bila v konkretnem primeru omejena do pravnomočne odločitve o (identičnem) tožbenem zahtevku, ki mu je toženka ves čas nasprotovala. O njeni prostovoljni in dokončni prepustitvi posesti stvari, ki bi povzročila prenehanje zastavne pravice na njej (647. člen OZ), tako ni mogoče govoriti.
ZAVAROVANJE TERJATEV - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS0017692
ZPP (1977) člen 94, 95, 95/1-5. ZPP člen 94, 94/1-1, 94/1-2, 94/1-3, 94/1-4, 286, 286b, 286b/1. ZGD člen 241. ZZZDR člen 52, 52/2. ZIZ člen 251c, 251c/1.
postopek zavarovanja - zastopanje - pravdno pooblastilo - veljavnost pooblastila - dokazovanje - dokazno breme - dokazni predlog - sporazum o zavarovanju terjatev - zavarovanje kredita - neveljavnost sporazuma - akcesornost - ničnost glavnega posla - neobstoj sporazuma
Tožniki so s podpisom in izročitvijo praznih pooblastil upniku soglašali, da jih v postopku zavarovanja zastopa odvetnik, ki ga je pozneje izbral upnik. Izostanek osebnega kontakta med odvetnico in tožniki nima vpliva na nastanek veljavnega pooblastila. Pravdno pooblastilo (tj. pooblastilo za opravo vseh procesnih dejanj v določenem postopku) odvetniku, je že po zakonu neomejeno in odvetnika upravičuje k opravi vseh procesnih dejanj (v širšem smislu) - naštevanje posameznih procesnih dejanj v 1. do 4. točki prvega odstavka 95. člena ZPP je le eksemplifikativno.
Stranka mora, če želi doseči zase ugoden rezultat v sporu, zadostiti zakonskim standardom glede dokazne ponudbe. Zato ne zadošča le predlog za izvedbo določenih dokazov, pač pa mora - in to je bistveno - določno navesti, kaj s temi dokazi dokazuje in kako bo izvedba dokazov vplivala na dokazni postopek. Če stranka dokaznega predloga ne substancira ustrezno, tega ne more nadomestiti sodišče, saj bi s tem kršilo razpravno načelo.
ZPP člen 367, 367/2, 367/5. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2, 17, 1772. ZZad člen 74, 81. ZDen člen 41, 88. SPZ člen 10.
dovoljenost revizije – objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov – povezanost tožbenih zahtevkov – lastninjenje – družbena lastnina – pravica uporabe - zadruge – kolizija interesa denacionalizacijskih upravičencev in podjetij v postopku lastninjenja - zavarovanje terjatev – predlog za izdajo začasne odredbe po ZLPP in ZZad – skrbnost imetnika pravice uporabe - denacionalizacija – vrnitev stvari v naravi - zavarovanje zahteve denacionalizacijskega upravičenca za vrnitev stvari v naravi – dobrovernost – prepoved razpolaganja s premoženjem za katerega obstaja dolžnost vrnitve – tožba na ugotovitev ničnosti – izbrisna tožba – zemljiška knjiga – vpis prenosa pravice uporabe – konstitutivni učinki vknjižbe - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige
Pravica uporabe nepremičnin v družbeni lasti se je lahko veljavno prenašala tudi zunajknjižno; v sistemu družbene lastnine vpis prenosa pravice uporabe v zemljiško knjigo ni imel konstitutivnega pomena in (tudi zaradi tega) zemljiškoknjižni podatki pogosto niso izkazovali resničnega nosilca te pravice. Ugotovitev imetnika pravice uporabe zato ni mogla biti omejena le na podatke zemljiške knjige, pač pa je terjala večjo skrbnost: vsaj še ugotovitev posestnika, in v primerih, ko nepremičnine ni imel v posesti v zemljiško knjigo vpisan imetnik pravice uporabe, tudi ugotovitev, ali njegova posest temelji na zunajknjižno pridobljeni pravici uporabe.
Načelo zaupanja v zemljiško knjigo, uzakonjeno v 10. členu SPZ, je načelo stvarnega prava, ki je namenjeno varstvu knjižnih pravic, ki jih pridobi dobroverni tretji od pravnega prednika, katerega položaj je pomanjkljiv ali neveljaven. Položaja denacionalizacijskega upravičenca ne varuje v primeru, ko denacionalizacijska upravičenka ni predlagala začasne odredbe po ZLPP (domnevno) zaradi pričakovanja, da bo sporna nepremičnina vključena v proces lastninskega preoblikovanja po ZZad, ker je bila pri njej vpisana pravica uporabe v korist subjekta, ki se je lastninil po navedenem predpisu.
ZPotK člen 7a. OZ člen 55, 58, 104. SPZ člen 129, 142.
posojilna pogodba - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - bodoča terjatev - hipoteka - ničnost - oblika pogodbe - obličnost spremembe pogodbe - teorija realizacije - razveza pogodbe
Sodišče II. stopnje je pravilno ocenilo, da je glede na določbo sedmega odstavka 2. člena ZpotK in določbo 129. člena SPZ mogoče zavarovati tudi bodočo terjatev in da ni bilo nobene zakonske ovire, da toženka kredita, ki se ga je šele zavezala izplačati prvemu tožniku, ne bi zavarovala z ustanovitvijo hipoteke z neposredno izvršljivim notarskim zapisom po 142. členu SPZ.
Pogodba ni bila razvezana po samem zakonu, ker je prvi tožnik z naknadnim naročilom, naj toženka dogovorjeno posojilo nakaže tretjemu, pogodbo ohranil v veljavi (drugi odstavek 104. člena OZ). Upoštevati je treba tudi teorijo o realizaciji (58. člen OZ). Glede na to, da ni sporno, da je nalog za izplačilo posojila tretjemu dal prvi tožnik, da sta kasneje tožnika s toženko sklepala še dodatne anekse, s katerimi je bil dogovorjen odlog plačila in delna odpoved zamudnim obrestim v korist tožnikov in da sta svojo obveznost iz posojilne pogodbe delno izpolnila, je bilo naročilo prvega tožnika veljavno.
OZ člen 255, 256, 256/3, 257, 257/1, 257/2, 259, 259/1. ZFPPIPP člen 275, 275/4.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - izpodbojna tožba - actio pauliana - nasprotna izpodbojna tožba - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok - neodplačno razpolaganje - subjektivni pogoj izpodbijanja
Nasprotna izpodbojna tožba kot obrambno sredstvo na podlagi ugovora za razliko od samostojne izpodbojne tožbe ni vezana na rok iz prvega odstavka 257. člena OZ, temveč je lahko vložena do konca glavne obravnave v pravdi, v kateri oseba, v korist katere je bilo izpodbojno dejanje izvedeno, uveljavlja svojo terjatev, ki jo je pridobila na podlagi izpodbijanega pravnega posla.
Ali je sklep o zavarovanju s predhodno odredbo v korist upnika ustanavljal ločitveno pravico v smislu 19. člena ZFPPIPP v primeru, da je bil pred opravičitvijo predhodne odredbe v smislu drugega odstavka 264. člena ZIZ nad dolžnikom začet stečajni postopek?
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje terjatve - predhodna odredba - domnevana nevarnost
Prehodna določba 9. člena ZIZ je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I.
Kot pravilno opozarja zahteva za varstvo zakonitosti, ima dolžnik (ki je zanikal obligacijsko razmerje z upnico) še vedno pravico do obravnavanja svojega ugovora v pravdnem postopku (62. člen ZIZ). Novela ZIZ-1 mu namreč te (pridobljene) pravice ni odvzela, temveč je le omogočila upnici v učinkovitem izvršilnem postopku zavarovati svojo terjatev.
zahteva za varstvo zakonitosti - predhodne odredbe - domnevana nevarnost
Prehodna določba 9. člena ZIZ-1 je jasna in ne pušča nobenega dvoma o tem, da se novelirana določba 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ uporabi tudi za postopke izvršbe in zavarovanja, ki so se začeli pred 16. 4. 2011, ko je stopila v veljavo novela ZIZ-I.
POGODBENO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO
VS4002373
ZIP člen 19, 251c.
sporazum o zavarovanju terjatve - ničnost sporazuma o zavarovanju terjatve - sodna poravnava - zapadlost terjatve iz sodne poravnave – zamudne obresti – banka – izračun zamudnih obresti
Sodišči prve in druge stopnje sta pravilno pojasnili, da bi tožnika prekoračitev dovoljene obrestne mere pri njenem izračunu, napačen izračun revalorizacije in nespoštovanje omejitve teka obresti lahko kot dolžnika uveljavljala v izvršbi, ne pa v pravdi za ugotovitev ničnosti sporazuma. Sporazum namreč ni v nasprotju s prisilnimi predpisi in posledično ničen, če banka kot upnica napačno obračuna obrestno mero, revalorizacijo ali višino obresti. Takšno ravnanje banke predstavlja kvečjemu kršitev pogodbe, določila pogodbe (oziroma sporazuma) pa so še vedno v skladu z zakonom.
19. člen ZIP je v drugem odstavku določal, da se zapadlost terjatve iz sodne poravnave dokazuje z zapisnikom o poravnavi, z javno listino ali po zakonu overjeno listino. Stališče tožnikov, da bi moral zapisnik sporazuma določati točen datum zapadlosti terjatve, ni pravilno. Zadošča namreč, da je mogoče ta datum na podlagi sodne poravnave določiti.
STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002286
ZFPPIPP člen 231, 231/3.
zavarovanje terjatve - zastavna pravica na nepremičnini - hipoteka - zavarovanje za tuj dolg (obveznost) - stečajni postopek - začetek stečajnega postopka - predlog za uvedbo stečajnega postopka - začetek stečajnega postopka zoper realnega dolžnika - upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - zavrženje predloga za začetek stečajnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
Predlog za začetek stečajnega postopka je [med drugim] upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka.
Zastaviteljica je z ustanovitvijo hipoteke na svoji nepremičnini prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice do upnice. S tem ni nastala neka nova obveznost, temveč je zastaviteljica le prevzela odgovornost za izpolnitev obstoječe (že nastale) obveznosti glavne dolžnice (za katero je jamčila poleg glavne dolžnice) oziroma je le zavarovala upničino terjatev.
Zastaviteljica je zastavila svojo nepremičnino za dolg, ki ga je glavna dolžnica imela do upnice. Če glavna dolžnica ne bi plačala, bi se upnica (kot imetnica terjatve, zavarovane z zastavno pravico) lahko poplačala iz zastavljene nepremičnine. Poplačan bi bil dolg glavne dolžnice, katerega poplačilo je sicer zavarovala zastaviteljica, ne pa dolg zastaviteljice. Čeprav bi se upnica poplačana iz zastavljene nepremičnine zastaviteljice, bi bila poplačana njena terjatev do glavne dolžnice in ne do zastaviteljice.
Zastaviteljica ni dolžnica zastavne upnice, temveč tista, ki je prevzela odgovornost za obveznost glavne dolžnice. Zato mora, če glavna dolžnica ni izpolnila obveznosti, trpeti prisilno (sodno) prodajo svoje (zastavljene) nepremičnine. Pri zastavi nepremičnine za tuj dolg namreč upnica nima pravice zahtevati od realne dolžnice plačila hipotekarne terjatve, temveč lahko zahteva le prodajo zastavljene nepremičnine in poplačilo iz dosežene kupnine. S tem: (a) da se obseg odgovornosti zastaviteljice ne zmanjša, čeprav stečajna (razdelitvena) masa v stečajnem postopku nad glavno dolžnico ne zadošča za celotno poplačilo zavarovane obveznosti, in (b) da odgovornost zastaviteljice preneha tudi, če kupnina, dosežena pri prodaji nepremičnine zaradi uveljavitve hipoteke, ne zadošča za polno poplačilo zavarovane obveznosti.
ZPP člen 205, 205-4, 207, 207/2. ZOR člen 1083. OZ člen 82, 82/2.
bančna garancija – zloraba bančne garancije – obseg zavarovanja po bančni garanciji – prepoved vnovčevanja bančne garancije – prepoved zahtevati plačilo na podlagi bančne garancije – prepoved izplačila na podlagi bančne garancije – ugotavljanje volje pogodbenih strank – začetek stečajnega postopka nad stranko po opravi vseh pravdnih dejanj v zvezi z revizijo
Tožnica se je v tretjem odstavku 6. člena Predpogodbe zavezala predložiti bančno garancijo v zavarovanje svojih obveznosti iz 6. člena Predpogodbe. Bančna garancija zato daje zavarovanje le za tiste obveznosti tožnice, ki izhajajo iz tega člena. V 6. členu Predpogodbe je določena obveznost tožnice, da na zahtevo prvega toženca od njega odkupi vse nepremičnine (iz 2. člena Predpogodbe) nazaj, po enaki ceni, kot so bile kupljene, če prvi toženec do 31. 12. 2006 iz kateregakoli razloga ne bi pridobil lastninske pravice na nepremičninah, navedenih v 1. členu Predpogodbe (prvi odstavek 6. člena Predpogodbe). V primeru pisnega poziva prvega toženca k izpolnitvi obveznosti povratnega odkupa je tožnica dolžna skleniti prodajno pogodbo in plačati kupnino (drugi odstavek 6. člena Predpogodbe). Tako ne drži revizijska navedba, da je v 6. členu Predpogodbe ponovljena temeljna obveznost tožnice, da prvemu tožencu zagotovi prenos lastninske pravice na nepremičninah iz 1. člena Predpogodbe, vendar pa izpolnitev te obveznosti ni zavarovana z bančno garancijo iz 6. člena Predpogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VS4002294
ZIZ člen 15, 77, 256, 256/1. ZPP člen 25, 25/2. ZS člen 114.
spor o pristojnosti – krajevna pristojnost - zavarovanje terjatve - predhodna odredba – premičnine
Za odločitev o predlogu za zavarovanje s predhodno odredbo in za samo zavarovanje je krajevno pristojno sodišče, ki bi bilo pristojno za izvršbo na predmet, na katerega je predlagano zavarovanje (prvi odstavek 256. člena ZIZ). Za odločitev o predlogu za izvršbo na premičnine, v katerem je navedeno, kje so stvari, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega so stvari (77. člen ZIZ).
LASTNINJENJE – DENACIONALIZACIJA – ZAVAROVANJE TERJATEV – ZEMLJIŠKA KNJIGA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015855
ZDen člen 16, 68, 88, ZZad člen 74, 74/3, 74/7, 81. ZLPP člen 10, 11, 15, 15/2. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c, ZZK-1 člen 8, 8/1, 244, 244/3.
dopuščena revizija - izbrisna tožba – lastninjenje – zadruge – premoženja zadruge - vrnitev nepremičnin v naravi - ničnost pravnih poslov – zavarovanje terjatve na izročitev nepremičnin – vpis nepremičnine v zemljiški knjigi - dobra vera - začasna odredba – prenehanje stranke v postopku zaradi pripojitve
Revizija se dopusti glede vprašanj:
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij ter 74. in 81. člena Zakona o zadrugah,
ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da dobra vera osebe, v korist katere je bila pridobitev pravice vknjižena, ne izključuje izbrisne tožbe v povezavi z ničnostno tožbo po 88. členu Zakona o denacionalizaciji in
ali je sodba sodišča druge stopnje lahko izdana zoper pravno osebo, ki je zaradi izbrisa iz sodnega registra zaradi pripojitve že prenehala obstajati v času izdaje odločbe pritožbenega sodišča.
ZDen člen 16, 68, 88. ZZad člen 74. ZLPP člen 11. ZPP člen 367a, 367a/1, 367b, 367c.
dopuščena revizija – ničnost po 88. členu ZDen – začasna odredba po ZLPP – zavarovanje terjatve – začasna odredba – denacionalizacija – ničnostna tožba – vrnitev v naravi
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilno stališče sodišča druge stopnje, da tožniki niso bili dolžni zavarovati svoje terjatve na izročitev nepremičnine v smislu določb 10. in 11. člena ZLPP ter 74. in 81. člena ZZad.
Neizpolnitev posojilne pogodbe s strani posojilodajalca zastavni pogodbi še ne jemlje podlage. Njena posledica je le v tem, da lahko posojilojemalec bodisi zahteva izpolnitev pogodbe bodisi razdre pogodbo z navadno izjavo, če ta ni razdrta že po samem zakonu (124. člen ZOR).
Razloge za nedopustnost izvršbe mora dolžnik substancirano navesti že v tožbi, dopolnjevanje procesnega gradiva pa je dopustno le še v pripravljalni vlogi, s katero odgovarja na upnikove navedbe v odgovoru na tožbo (drugi in tretji odstavek 60. člena ZIZ). Obravnavano pravilo ZIZ je specialnejše od ureditve prekluzij v 286. členu ZPP, ki zato v pravdi za nedopustnost izvršbe ni uporabljiva.
Ker ima kreditno zavarovanje pravno naravo poroštva, se za presojo zastaranja ni mogoče opreti na določila 380. člena ZOR, ki ureja zastaralne roke pri zavarovalnih pogodbah.