Tožnik javni interes in s tem svojo aktivno legitimacijo za vložitev predmetne tožbe utemeljuje z zaupanjem v finančni sistem, trg kapitala oziroma njuno trdnost, v zvezi s čimer se sklicuje na odločbo Ustavnega sodišča U-I-295/2013 z dne 19. 10. 2016. Vendar svojega sklicevanja na navedeno ustavno odločbo ne pojasni in ne konkretizira, v čem naj bi ta odločba Ustavnega sodišča, ki se nanaša izključno na presojo ustavnosti določb Zakona o bančništvu ter Zakona o reševanju in prisilnem prenehanju bank in s tem torej izrecno na finančni in bančni sistem v Republiki Sloveniji, dokazovala podanost javnega interesa za vložitev tožbe v obravnavani zadevi.

Iz upravnega spisa zadeve izhaja, da tožnica v prošnji za dodelitev BPP, ki jo je podala na obrazcu BPP št. 1 (rubrika III z naslovom „Podatki o zadevi“), ni navedla razlogov za sestavo in vložitev odgovora na pritožbo v pravdni zadevi P ..., torej ni navedla dejstev oziroma okoliščin, iz katerih bi izhajala potreba po odgovarjanju na vloženo pravno sredstvo v navedeni pravdni zadevi, niti ni navedla dejstev oziroma okoliščin, s katerimi bi izkazala potrebo po zastopanju pred sodiščem II. stopnje. Ob odsotnosti takšnih trditev pa tudi po presoji sodišča v zadevi očitno ni s stopnjo verjetnosti podana potreba za vložitev odgovora na pritožbo v navedeni pravdni zadevi in za zastopanje pred sodiščem II. stopnje.