status kmeta - pogoji za priznanje statusa kmeta - pomemben dohodek iz kmetijske dejavnosti
Pri preverjanju dohodkov iz kmetijske dejavnosti in ugotavljanju, ali gre za pomemben dohodke, je relevantna dejanska in ne hipotetična vrednost kmetijskih pridelkov. Pri ugotavljanju dohodkov kmeta fizične osebe je torej treba upoštevati pridelke, ki so bili dejansko predelani na kmetiji in ne tistih, ki bi glede na kmetovalno površino in pogoje kmetovanja lahko bili pridelani.
brezplačna pravna pomoč - vračilo brezplačne pravne pomoči - uspeh v postopku - verjetni izgled za uspeh
BPP se lahko dodeli za zadeve, za katere je jasen in točno znan namen odobritve BPP, pri čemer mora biti jasen predmet spora in oseba oziroma vrsta pravnega svetovanja, za katero posameznik želi dodelitev BPP.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - zahteva za izplačilo sredstev - naravovarstveno soglasje - popolna vloga
Pristojni organi so ugotovili, da predviden poseg nima vpliva na varstvene cilje varovanih območij in da okoljevarstveno soglasje ni potrebno. Tožeča stranka je zato vložila popolno vlogo. Res je sicer, da je sklep pristojnega organa, s katerim je bilo ugotovljeno, da okoljevarstveno soglasje ni potrebno, pridobila šele po oddaji zahtevka, vendar pa to še ne pomeni, da je oddala nepopolno vlogo. S sklepom, s katerim je ARSO zahtevo tožeče stranke zavrgel, se je namreč zgolj potrdilo, da je bil zahtevek za izplačilo sredstev tudi v spornem delu popoln.
ZS člen 84, 84/3, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2, 92. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 29a.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Zakonodajalec je z uveljavitvijo obveznosti za sodne tolmače iz četrtega odstavka 84. člena ZS želel zagotoviti ohranitev ustrezne ravni strokovnosti in napredka tudi pri že zapriseženih sodnih tolmačih. Gre torej za obveznost tolmača in ne za obveznost ministrstva, da tolmače seznanja in obvešča o strokovnih izpopolnjevanjih. Niti ZS niti Pravilnik o sodnih tolmačih namreč toženi stranki ne nalaga dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti dolžnosti obveščanja sodnih tolmačev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, pač pa gre za obveznost sodnega tolmača, za katero mora poskrbeti sam.
dejavnost s področja vzgoje, izobraževanja in kulture - zasebna šola - visokošolski strokovni študijski program - visokošolski zavod
Iz določb ZVSI je mogoče povzeti, da višje strokovne šole izvajajo študijske programe in so s tem del terciarnega izobraževanja. Višješolsko strokovno izobraževanje je kot podsistem terciarnega izobraževanja povezano z visokošolskim izobraževanjem, in sicer ju povezuje enak sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi programska sorodnost. Tako kot visokošolski sistem je tudi višješolski sistem del bolonjskega študija oziroma sistema.
Opisana umestitev višjih strokovnih šol v šolski sistem tudi podlaga za tolmačenje določbe 2. člena ZIMPVI. S tem, ko drugi odstavek tega člena določa, da tuji program, ki je v državi izvora akreditiran vzgojno-izobraževalni program, izvaja vrtec ali šola, je mogoče razumeti, da so v to vključeni programi predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja in ne tudi programi višješolskega strokovnega izobraževanja, ki kot del terciarnega izobraževanja predstavljajo študijske programe.
ZUP člen 260, 263, 267, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - neudeležba stranke v postopku
Vložitev predloga za obnovo postopka ni časovno neomejena, pač pa zakon določa dva zakonita in nepodaljšljiva (prekluzivna) roka: enomesečni subjektivni rok in objektivni rok treh let. Obnova se lahko izjemoma predlaga oziroma začne tudi po preteku treh let, vendar samo iz taksativno naštetih razlogov, med katere sodi izdaja odločbe na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se je na ta obnovitveni razlog dopustno sklicevati le, kakor je kaznivo dejanje ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo sodišča.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 12, 12/1, 12/2.
Tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na javni razpis, in sicer splošnega pogoja, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožnika seznanjala z dejstvom, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisanih pogojev in ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, saj je toženka dolžna prijavitelja pozivati k dopolnitvi le, kolikor so vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Njegova vloga je bila namreč popolna in jasna, ni pa izpolnjevala vstopnih pogojev.
ZUP člen 2, 129, 129/1, 129/1-2, 260, 260/1. ZMed člen 12, 12/4, 15. ZIL člen 47. ZPOmK-1 člen 63a.
mediji - izvajanje radijske dejavnosti - razvid medijev - izbris - obnova postopka - stranka v upravnem postopku - prekluzija
Oseba, ki pri svojem medijskem delovanju uporablja ime medija A. krši njegovo izključno pravico iz blagovne znamke, mu zakon omogoča, da zahteva prepoved kršenja te pravice v pravdnem postopku, medtem ko mu zahteve za izbris iz razvida medijev (na področju upravnega prava) tudi ZIL-1 ne zagotavlja.
Tožnikov predlog za izbris medija A. iz razvida medijev po 2. točki prvega odstavka 129. člena ZUP zavreči, ker tožnik v vlogi ni uveljavljal svoje pravice ali pravne koristi s področja upravnega prava.
Obrazložitev izpodbijane odločbe je brez zahtevane pravne obrazložitve, saj le navaja določila javnega razpisa oz. razpisne dokumentacije. Sklicevanje na dele razpisne dokumentacije ne zadostuje za odločitev o ponudbi, temveč morajo biti jasno navedeni argumenti o izbiri, zato dejansko stanje ni bilo v zadostni meri razjasnjeno in ugotovljeno. Obrazložitev izpodbijane odločbe je torej pomanjkljiva in pavšalna, saj razlogi o odločilnih dejstvih niso podkrepljeni z materialnimi določili zakona in jih ni mogoče preizkusiti.
ZBPP člen 26, 26/1, 26/3, 26/5. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji - verjetni izgled za uspeh - pravno svetovanje - nova vloga
Organ za brezplačno pravno pomoč je spregledal, da pri tej prošnji ne gre za isto dejansko in pravno podlago. Tožnik je namreč tokrat vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč v obliki pravnega svetovanja. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje se pogoji, to je ali ima prosilec verjeten izgled za uspeh ne ugotavljajo.
celovita presoja vplivov za okolje - aktivna legitimacija za vložitev tožbe - stranke v postopku - zavrženje tožbe - tožnik v upravnem sporu - zavrženje zahteve za izdajo začasne odredbe
Nobenega od položajev stranke tožnica ni izkazala, niti njena udeležba kot aktivne ali pasivne stranke ali stranskega udeleženca ne izhaja iz izpodbijanih sklepov, oziroma tožnica ni izkazala, da bi ji bil položaj stranskega udeleženca v teh postopkih formalno priznan.
ZBPP člen 11, 11/3, 13, 13/1, 14, 14/1, 14/2. ZUPJS člen 17, 17/1. ZSVarPre člen 27, 27/1.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - materialni položaj - razpolaganje z nepremičnino - hipoteka
Glede na določbe ZBPP je organ mogel ugotavljati materialni položaj tožnika kot pogoj za dodelitev (redne) BPP, upoštevajoč pri tem določbe ZSVarPre in ZUPJS.
Neutemeljene so tožnikove navedbe o nemožnosti razpolaganja z nepremičninami, ker je v zemljiški knjigi pri njih vknjižena hipoteka. Kljub obstoju hipoteke se zastavljeno nepremičnino lahko odsvoji tretji osebi, lahko se jo obremeni z drugo stvarno pravico, npr. stvarno služnostjo, novo hipoteko itd., zastavljena nepremičnina pa je tudi lahko predmet obligacijskih pravic, npr. najema, zakupa.
denacionalizacija - zaplemba premoženja - pravnomočna odločba - lastninska pravica tretjega - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu
Izločitveni zahtevki, o katerih je odločalo sodišče, ki je izvrševalo zaplembo (21. člen), so se nanašali na stvarne pravice tretjih, torej tudi lastninsko pravico tretjih, ki jih zaplembna odločba iz 8. člena, ni smela zaobseči, ker zoper njihovo premoženje zaplemba ni bila izrečena.
Uredba o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 11, 11/1, 11/1-2, 154, 154/1, 154/2, 154/3.
neposredna plačila v kmetijstvu - višja sila - rok za uveljavljanje - prepozna vloga
Tožnica je primer višje sile uveljavljala nedvomno po preteku petnajstih delovnih dni od nastanka primera višje sile, torej prepozno. Začasna nezmožnost za delo namestnika nosilca KMG tožnice je nastala (če že ne v avgustu 2017) pa vsaj že v januarju 2018, ko je imel namestnik operacijo hrbtenice. Tožnica sicer ugovarja, da je vsako podaljšanje bolniškega staleža novo dejstvo in posledično primer nastanka višje sile, vendar se sodišče z njo, ob upoštevanju okoliščin tega primera, ne strinja. Bolniški stalež in njegovo podaljševanje izvira namreč iz istega dogodka (težave s hrbtenico, ki so privedle do operacije), katerega posledica je začasna nezmožnost za delo. Izdajo odločb o podaljševanju bolniškega staleža (na 30 dni) pa narekujejo predpisi, ki urejajo zdravstveno zavarovanje (Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju).
ZKZ člen 24. ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/2, 275, 279, 279/5.
odobritev pravnega posla - ničnost - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - status kmeta
Tožnica v tožbi utemeljeno ugovarja, da je že v svoji vlogi konkretno uveljavljala ničnost oz. za katero ''drugo nedovoljeno dejanje'' po 5. točki 279. člena ZUP naj bi šlo pri izdaji odločbe. Ni pa podan uveljavljani razlog po drugem odstavku 274. člena ZUP, tj. da organ razveljavi odločbo po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Kot je navedel že drugostopni organ, organ sam ne ugotavlja dejanskega stanja pri razveljavitvi odločbe po nadzorstveni pravici, ampak na podlagi že ugotovljenega dejanskega stanja presoja, ali je prišlo do očitne kršitve materialnega prava.
Kršitev materialnega prava je očitna, če jo je glede na z odločbo ugotovljeno dejansko stanje mogoče ugotoviti, ne pa tudi v primeru, če jo je mogoče ugotoviti posredno, to je s preverjanjem pravilnosti dejanskega stanja, na katerega se odločba opira. To pomeni, da v primeru, če je prišlo do napačne uporabe materialnega prava zaradi zmotno ali nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, kršitev materialnega predpisa ni očitna. Samo zaradi nepravilne ali zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa odločbe po nadzorstveni pravici ni mogoče razveljaviti.
ZUP člen 260, 260-2, 260-3, 260-4, 267, 267/1, 267/2.
denacionalizacija - predlog za obnovo postopka - verjetno izkazani obnovitveni razlog - zavrženje predloga za obnovo postopka
Vložen predlog za obnovo postopka ni prestal formalnega preizkusa iz razlogov, ki jih organa navajata v zvezi z uveljavljanima obnovitvenima razlogoma po 2. in 3. točki prvega odstavka 260. člena ZUP.
V zvezi z razlogom po 4. točki prvega odstavka 260. člena ZUP pa sodišče soglaša z drugostopenjskim upravnim organom, da sodba Ustavnega sodišča, Up-282/15 z dne 5. 10. 2017, ne rešuje predhodnega vprašanja, na katerem temelji odločba Upravne enote Jesenice, št. 363-14/92 z dne 10. 2. 2010, ker predhodnega vprašanja, na katerem ta temelji, v bistvenih točkah ne rešuje drugače. Torej predlagatelj okoliščine, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazal.
Izdajo odložitvene začasne odredbe, torej začasne odredbe po drugem odstavku 32. člena ZUS-1, ki jo v obravnavanem primeru uveljavlja tožeča stranka, je ob upoštevanju te zakonske določbe mogoče z uspehom uveljavljati le v zvezi s tožbo na odpravo odločbe, s katero se nalagajo obveznosti, ki so, če jih zavezane stranke prostovoljno ne izpolnijo, predmet izvršbe po določbah ZUP. V obravnavanem primeru ne gre za takšen položaj. Izpodbijana odločba je delno ugotovitvena in delno oblikovalna (konstitutivna), ki pravno učinkuje že z izdajo. Kršitev prepovedi pa lahko privede do stopnjevanja ukrepov in celo do odvzema dovoljenja banki (hranilnici) za opravljanje bančnih poslov.
kršitev pravice do izjave - odločanje organa druge stopnje o pritožbi - pomanjkljivo obrazložena odločba - nepresojene pritožbene navedbe - izrek odločbe - nejasen izrek - obrazložitev odločbe v nasprotju z izrekom - pomanjkljivosti upravne odločbe
Pravica do izjave tožnika je bila zgolj navidezno zavarovana oziroma je bila kršena (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), saj ni razvidno, kako je organ upošteval izjavo tožnika z dne 28. 5. 2019 oziroma zakaj ni upošteval tožnikovega zagovora, niti ni iz odločbe razvidno, na kateri dejanski in pravni podlagi je organ štel, da tožnik izvaja zdravilsko dejavnost. To pomeni, da se prvostopenjske odločbe tudi ne da preizkusiti.
Če homeopatska zdravila, v zvezi s katerimi naj bi svetoval tožnik, spadajo med zdravila, potem se postavlja vprašanje, ali je predpisovanje kakršnih koli dovoljenj s strani Ministrstva za zdravje v skladu z določbo prvega odstavka 3. člena ZZdrS. Na ta ugovor nista odgovorila niti prvostopenjski niti drugostopenjski organ in s tega vidika izpodbijani akt ne izhaja iz celovite pravne ureditve tega področja in zaradi česar je slednji kršil tudi določbo drugega odstavka 254. člena ZUP.
Iz obrazložitve drugostopenjskega akta ni razvidno, na podlagi katerega konkretnega odstavka in določila navedenih pravnih določb iz ZUP je organ po uradni dolžnosti in mimo pritožbenega zahtevka spremenil prvostopenjski akt (kršitev 4. točke prvega odstavka 214. člena ZUP).
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3, 3/1, 18, 18/1, 18/1-b.
mednarodna zaščita - predaja odgovorni državi članici - nevarnost nečloveškega ali poniževalnega ravnanja
Da bi organ ali sodišče lahko ocenila, da je takšna minimalna stopnja nečloveškega ravnanja dosežena, mora(ta) upoštevati tudi druge dejavnike, predvsem: namen oziroma motiv za takšno ravnanje, čeprav odsotnost namena poniževanja žrtve ne pomeni, da ne gre za nečloveško ali ponižujoče ravnanje; kontekst, v katerem je prišlo do takšnega ravnanja, kar vključuje oceno splošne atmosfere, morebitne povečane napetosti, čustvene reakcije, v zvezi s katerimi je prišlo do takšnega ravnanja; tretji dejavnik pa je ranljivost žrtve, kar pa je podano, če je osebi odvzeta prostost, čeprav odvzem svobode neizogibno vodi do določenega občutka ponižanosti in trpljenja, kar je posledica narave ukrepa odvzema prostosti, zato to samo po sebi ne dosega ravni iz 3. člena EKČP.
ZUS-1 člen 30, 30/1, 31/1, 31/2. ZPP člen 104, 104/1, 108, 108/1, 108/4.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - nepopolna tožba - poziv na popravo tožbe - zavrženje tožbe
Sodišče je dne 24. 2. 2020 prejelo vlogo tožeče stranke v slovenskem jeziku, v kateri tožeča stranka ni navedla razlogov za tožbo, torej, zakaj se ne strinja z izpodbijanim sklepom, s katerim je bila po podatkih spisa njena zahteva kot prepozna zavržena. V vlogi zgolj navaja svoje osebne podatke, številko devizne vloge ter podatke o svojem bančnem računu. Po presoji sodišča na podlagi takšnih navedb tožeče stranke ni mogoče niti po smislu razbrati razlogov, zakaj toži. Sodišče je tožeči stranki v pozivu na razumljiv način pojasnilo, naj navede razloge, zakaj se z izpodbijanim aktom ne strinja, vendar tega ni storila. Tožba tožeče stranke zato ostaja nepopolna in nejasna.