Sodišče v upravnem sporu ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
brezplačna pravna pomoč - odgovor na odgovor - namen brezplačne pravne pomoči - neutemeljena prošnja za brezplačno pravno pomoč - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo
Odgovor na odgovor na pritožbo v določbah ZPP ni predpisan, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP zanj ni utemeljena in po presoji sodišča presega tudi namen BPP iz določbe 1. člena ZBPP.
ZBPP člen 14, 14/2, 14/3. ZSVarPre člen 27, 27/1. ZUPJS člen 17, 17/1, 17/1-1.
brezplačna pravna pomoč - nepremično premoženje - hipoteka na nepremičnini - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči
Hipoteka pomeni ustanovitev zastavne pravice za upnika, ta pa sama po sebi ne vpliva na možnost razpolaganja z nepremičnino, zato okoliščina, da je na teh nepremičninah ustanovljena zastavna pravica, na odločitev glede materialnega položaja prosilca ne vpliva.
predhodni preizkus tožbe - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Vrnitev v prejšnje stanje ni možna iz razloga, ker tožnici odločba prvostopenjskega organa ni bila vročena, kot je to navajala tožnica. Če pa zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni, se tak predlog kot nedovoljen zavrže.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/3, 36, 36/4. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/2, 10/2-2.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - dokazno breme
Računovodski izkazi podjetij, iz katerih je razvidno bilančno stanje in stanje prihodkov podjetja, s tem pa tudi njihovi poslovni rezultati in premoženje, se javno objavljajo na AJPES in tako ne drži, da tožnica nima dostopa do nobenih podatkov, iz katerih je mogoče sklepati na vrednost oziroma premoženje podjetja.
Nesporno je, da tožnica po podatkih sodnega registra oziroma AJPES ni imetnica poslovnega deleža in ga že iz tega razloga ne more prodati ali z njim kako drugače razpolagati. Vendar pa je po zakonu potrebno izkazati, da s tem premoženjem tudi družina, torej družinski člani dejansko ne morejo razpolagati in to iz razlogov, ki jih niso zakrivili po lastni volji. Tega, da družinski član s poslovnim deležem ne more oziroma ne sme razpolagati, pa tožnica v upravnem postopku ni zatrjevala in tudi ni pojasnila, iz česa to izhaja, ter ni predložila dokazov.
javni razpis - zahtevek za izplačilo sredstev - delna zavrnitev zahtevka za izplačilo sredstev
Tožena stranka je dolžna pred izplačilom sredstev preveriti, ali tožnik izpolnjuje vse predpisane pogoje. Zahtevek za izplačilo sredstev je namreč nov zahtevek, ki ga je treba, če ne izpolnjuje pogojev iz predpisov, javnega razpisa in odločbe o pravici do sredstev, zavrniti. Pravnomočnost odločbe o pravici do sredstev ne preprečuje ponovne kontrole izpolnjevanja pogojev pred izplačilom sredstev.
ZBPP člen 14, 14/2. ZSVarPre člen 27. ZUPJS člen 17, 17/1, 18, 18/1, 18/1-1.
zavrnitev predloga za brezplačno pravno pomoč - finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči - nepremično premoženje - obremenjenost nepremičnine s hipoteko
Vrednost tožnikovega lastniškega stanovanja, v katerem ne prebiva (po lastnem zatrjevanju, čemur tudi tožbeno ne oporeka), znaša 28.745,00 EUR, čemur je prišteti še vrednost drugih zemljišč in kmetijske stavbe v skupnem znesku 4.533,00 EUR, kar skupaj presega zakonsko določeno mejno vrednost premoženja (19.304,64 EUR), zato tožnik ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev BPP in je prošnja za dodelitev BPP utemeljeno zavrnjena.
Dejstvo, da je nepremičnina prosilca obremenjena s hipoteko, na odločitev o dodelitvi BPP ne vpliva, saj ni podane podlage, da bi se to dejstvo upoštevalo.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 1, 1/1, 4, 5, 5/6, 5/7.
javni razpis - kmetijska politika - razvoj podeželja - pomoč mladim kmetom
Tožnikova vloga na javni razpis za podukrep M06.1 za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2018 je bila zavrnjena zaradi ugotovitve prvostopenjskega upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in predmetnem javnem razpisu, ki se nanašajo na prvo vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in predhodni prejem sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, saj je bil v preteklosti v register kmetijskih gospodarstev že vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva in je v okviru tega tudi prejemal finančna sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike.
dohodnina - odmera dohodnine - odkupna vrednost - izplačilo odkupne vrednosti
V obravnavani zadevi ni sporno, da gre za izplačilo iz naslova odkupne vrednosti zavarovanja zaradi izstopa iz prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja, ki ni navedeno med dohodki, ki so izvzeti iz obdavčenja oziroma je celo izrecno navedeno kot obdavčljivo med drugimi dohodki (po 9. točki tretjega odstavka 105. člena ZDoh-2).
V primeru nepopolne ali nerazumljive vloge oz. zahteve za drugo obravnavo, ki ni popravljena in dopolnjena v odrejenem roku ali v primeru, da je prepozna ali anonimna, je predsednik Komisije pooblaščen, da jo zavrže.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - pravica do izjave - načelo sorazmernosti
Sodišče ne verjame tožniku, da ni storil očitanih dejanj ogrožanja svojega življenja in življenja drugih ter premoženja (na razgovoru 8. 4. 2020 je namreč priznal grožnje zdravniku in razbitje stekla (s tem povezana izpovedba na glavni obravnavi, da je steklo razbil nenamerno, je ob upoštevanju obširne (povzete) dokumentacije v upravnem spisu o njegovi dosedanje agresivnosti neprepričljiva), iz tožbenih navedb pa je prav tako razvidno, da je dejanja, ki jih je potrdil (tudi samopoškodbe), storil v stiski zaradi pomanjkanja zdravil). Tudi po presoji sodišča gre za probleme, ki resnično in dovolj resno in vsekakor neposredno v času pred izrekom ukrepa pridržanja predstavljajo grožnjo javnemu redu in varnosti drugih.
ZS člen 84, 84/3, 84/4, 87, 87/6, 89, 89/1, 89/1-2, 92. Pravilnik o sodnih tolmačih (2010) člen 29a.
sodni tolmač - pogoji za razrešitev - strokovno izpopolnjevanje - dokazilo o izpolnjevanju pogojev
Zakonodajalec je z uveljavitvijo obveznosti za sodne tolmače iz četrtega odstavka 84. člena ZS želel zagotoviti ohranitev ustrezne ravni strokovnosti in napredka tudi pri že zapriseženih sodnih tolmačih. Gre torej za obveznost tolmača in ne za obveznost ministrstva, da tolmače seznanja in obvešča o strokovnih izpopolnjevanjih. Niti ZS niti Pravilnik o sodnih tolmačih namreč toženi stranki ne nalaga dolžnosti glede organizacije strokovnih izobraževanj in posvetovanj, niti dolžnosti obveščanja sodnih tolmačev o organiziranih posvetovanjih in strokovnih izobraževanjih, pač pa gre za obveznost sodnega tolmača, za katero mora poskrbeti sam.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - otrok izbrisane osebe - posebna odločba o dovoljenju za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču
Tožnik za izdajo zahtevane posebne odločbe ne izpolnjuje zakonskih pogojev, saj ni bil rojen po 25. 6. 1991, nima dovoljenja za stalno prebivanje in ni bil sprejet v državljanstvo RS.
ZUP člen 260, 263, 267, 267/2. ZGO-1 člen 62, 62/1.
gradbeno dovoljenje - obnova postopka izdaje gradbenega dovoljenja - pravočasnost predloga - neudeležba stranke v postopku
Vložitev predloga za obnovo postopka ni časovno neomejena, pač pa zakon določa dva zakonita in nepodaljšljiva (prekluzivna) roka: enomesečni subjektivni rok in objektivni rok treh let. Obnova se lahko izjemoma predlaga oziroma začne tudi po preteku treh let, vendar samo iz taksativno naštetih razlogov, med katere sodi izdaja odločbe na podlagi ponarejene listine ali krive izpovedbe priče ali izvedenca ali kot posledica kakšnega dejanja, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, pri čemer se je na ta obnovitveni razlog dopustno sklicevati le, kakor je kaznivo dejanje ugotovljeno s pravnomočno kazensko sodbo sodišča.
ZKme-1 člen 51, 51/1, 51/1-3. Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 12, 12/1, 12/2.
Tožnikova vloga ni izpolnjevala vstopnih pogojev na javni razpis, in sicer splošnega pogoja, po katerem bi moral imeti tožnik na dan oddaje vloge poravnane vse davčne obveznosti. Nobenega razloga ni bilo, da bi tožena stranka tožnika seznanjala z dejstvom, da njegova vloga ne izpolnjuje razpisanih pogojev in ga pozivala k dopolnitvi oziroma razjasnitvi vloge, saj je toženka dolžna prijavitelja pozivati k dopolnitvi le, kolikor so vloge nepopolne ali nejasne, kar pa za tožnikovo vlogo ne velja. Njegova vloga je bila namreč popolna in jasna, ni pa izpolnjevala vstopnih pogojev.
Ker je sodišče v drugem upravnem sporu odpravilo odločbo upravnega organa, odločitev sodišča v tem postopku ne bi mogla spremeniti dejstva, da je bila odločba upravnega organa odpravljena in zadeva vrnjena upravnemu organu v ponovni postopek in odločanje. Glede na navedeno ni več podana pravna korist za vložitev tožbe zoper izpodbijano odločbo. Tožeča stranka tako več nima pravnega interesa za tožbo v tem upravnem sporu, kjer se presoja zakonitost izdane upravne odločbe, ki je že bila odpravljena, na kar je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka.
ZBPP člen 26, 26/1, 26/3, 26/5. ZUP člen 129, 129/1, 129/1-4.
brezplačna pravna pomoč - pogoji - verjetni izgled za uspeh - pravno svetovanje - nova vloga
Organ za brezplačno pravno pomoč je spregledal, da pri tej prošnji ne gre za isto dejansko in pravno podlago. Tožnik je namreč tokrat vložil prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoč v obliki pravnega svetovanja. Pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje se pogoji, to je ali ima prosilec verjeten izgled za uspeh ne ugotavljajo.
V obravnavanem primeru je bil postopek davčne izvršbe zoper tožnico izveden na podlagi takrat veljavnega izvršilnega naslova (takrat izvršljive prve odločbe o odmeri dohodnine), za katerega se je naknadno v pritožbenem postopku izkazalo, da ni bil pravilen, posledično pa je bil odpravljen in nadomeščen z novo odločbo. V novi odločbi je bilo po vsebini odločeno, da je bila zahteva tožene stranke v prvi odmerni odločbi, da mora tožnica plačati razliko med takrat odmerjeno dohodnino in akontacijo plačane dohodnine med letom, neutemeljena. To pomeni, da je bil odpravljen izvršilni naslov, na katerem je temeljil postopek davčne izvršbe in, kar bi bilo razlog za ustavitev postopka davčne izvršbe in razveljavitev vseh opravljenih dejanj, kolikor bi ne bila že zaključena. Opisan zaključek pomeni, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti ne le znesek izterjane glavnice po prvi odločbi o odmeri dohodnine, pač pa tudi stroške davčne izvršbe, ki so ji bili izterjani. Po naravi stvari namreč tožnica ni dolžna nositi bremena stroškov izterjave zneska, za katerega se je v nadaljnjem postopku izkazalo, da ga ne dolguje oziroma, da ji je bil neupravičeno odmerjen in izterjan. Stroški postopka so tudi sicer akcesorna terjatev in delijo "usodo" glavne terjatve.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - zapornik - potni stroški stranke za prihod na obravnavo - verjetni izgled za uspeh zadeve
Tožena stranka je zavrnila tožnikov predlog za priznanje stroškov za prihod na obravnavo iz razloga, ker je ocenila, da zadeva, ki se bo obravnavala, nima verjetnega izgleda za uspeh in iz tega razloga prošnji vlagatelja za oprostitev plačila stroškov prevoza na obravnavo ni mogla ugoditi. Z navedenim pa tožniku ni bila odvzeta pravica do sodnega varstva niti do zagotovitve navzočnosti na obravnavi, za katero je sicer zadolžena uprava Zavoda za prestajanje kazni. Tožnik, ki je trenutno na prestajanju zaporna kazni, se namreč ne more udeležiti obravnave brez spremstva pravosodnih policistov in bi tako tudi iz tega razloga bila dodelitev plačila tovrstnih stroškov, neutemeljena.
dejavnost s področja vzgoje, izobraževanja in kulture - zasebna šola - visokošolski strokovni študijski program - visokošolski zavod
Iz določb ZVSI je mogoče povzeti, da višje strokovne šole izvajajo študijske programe in so s tem del terciarnega izobraževanja. Višješolsko strokovno izobraževanje je kot podsistem terciarnega izobraževanja povezano z visokošolskim izobraževanjem, in sicer ju povezuje enak sistem zagotavljanja kakovosti, prehajanje študentov z višje na visoko raven, delno tudi programska sorodnost. Tako kot visokošolski sistem je tudi višješolski sistem del bolonjskega študija oziroma sistema.
Opisana umestitev višjih strokovnih šol v šolski sistem tudi podlaga za tolmačenje določbe 2. člena ZIMPVI. S tem, ko drugi odstavek tega člena določa, da tuji program, ki je v državi izvora akreditiran vzgojno-izobraževalni program, izvaja vrtec ali šola, je mogoče razumeti, da so v to vključeni programi predšolskega, osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja in ne tudi programi višješolskega strokovnega izobraževanja, ki kot del terciarnega izobraževanja predstavljajo študijske programe.