brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - (ne)pristojnost slovenskih sodišč
Organ za BPP je dolžan presoditi okoliščine in dejstva o zadevi, za katero se uveljavlja dodelitev BPP. V okvir te presoje spada tudi presoja okoliščin in dejstev zadeve z vidika, ali so sploh izpolnjene procesne predpostavke za vodenje postopka, med katerimi je tudi predpostavka, da je za postopek pristojno slovensko sodišče.
ZGO-1 člen 152. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 12, 12/1, 12/1-1.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - pomožni kmetijski objekt
V tem primeru ne gre za enoetažen objekt in podporni zid presega dimenzije, ki so po predpisih določene za enostavne objekte, zato sodišče pritrjuje organoma obeh stopenj, da bi si tožnica kot investitorka v tem primeru morala pridobiti gradbeno dovoljenje, ki ga nesporno nima.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 3a, 3a/2, 152. GZ člen 3, 3/1, 3/1-4, 3/1-25, 82. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/2, 6/3.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - enostavni objekti - vzdrževalna dela - odprt sezonski gostinski vrt
Tožnik ne nasprotuje ugotovitvam organa, da je leta 2018, v času veljavnosti ZGO-1, izvedel poseg v obliki betonske plošče z lesenim tlakom in strešno konstrukcijo, krito s premičnim platnom, ki je v višjem delu pritrjena v fasado obstoječe stavbe, na nižjem delu pa podprta s štirimi kovinskimi stebri, ki so privijačeni v temeljno betonsko ploščo. Prav tako ne ugovarja ugotovljenim gabaritom, kot izhajajo iz izreka izpodbijane odločbe, niti ugotovitvam, da je poseg funkcionalno povezan z osnovnim objektom, to je gostinskim lokalom, in sicer tako, da se uporablja kot gostinski vrt. Glede na navedene dejanske ugotovitve, se sodišče strinja z organom, da gre v obravnavanem primeru za objekt, kot je opredeljen v 1. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 (kakor tudi 25. točki prvega odstavka 3. člena GZ), saj je, kot ugotavlja organ, narejen iz gradbenih proizvodov in naravnih materialov ter z gradbenimi deli (betonsko ploščo) povezan s tlemi. Ker organ ugotavlja tudi, da tožnik soglasja za gradnjo v varovalnem pasu državne ceste ni pridobil, čemur tožnik prav tako ne oporeka, pa to glede na citirano določbo tretjega odstavka 6. člena Uredbe o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje pomeni, da se obravnavani objekt že iz tega razloga ne more šteti za enostaven objekt.
Podlaga za ta ukrep je 2. točka prvega odstavka 92. člena GZ. Ker se prepoved nanaša na nedovoljeni objekt, ne pa na imetnika pravic na nepremičnini, tožnik ne more uspeti z ugovorom, da ni lastnik zemljišča, na katerem je izveden obravnavani objekt.
Izpodbijani akt bi lahko posegel v položaj tožnikov, če bi bilo izvajanje v zemljiški knjigi vknjižene služnosti zaradi gradnje objekta, ki je predmet gradbenega dovoljenja, onemogočeno ali oteženo glede na stanje pred izdajo odločbe, ki gradnjo dovoljuje. Tožnika nista zagovornika javne koristi in zato ne moreta posplošeno uveljavljati tistih ugovorov o nezakonitosti izpodbijanega akta, zaradi katerih ta akt, tudi če bi bil nezakonit, ne bi posegel v njun pravni položaj. Sodišče tako ugotavlja, da ne pojasnita, čemu naj bi ju morebiti dvakrat izdano upravno dovoljenje oviralo ali onemogočalo pri izvrševanju njune pravice, zato njunega tožbenega ugovora, da naj bi šlo za upravno stvar, o kateri je bilo že odločeno oziroma o kateri že teče postopek, ni posebej presojalo.
Sodišče ugotavlja, da se je v dveh zadevah obravnavalo identično dejansko stanje, pri čemer so organi in sodišče v enem primeru šteli, da je dokazano, da je imenovani upravičenec do denacionalizacije, v drugem pa, da temu ni tako. Takšno odločanje ni razlog za obnovo in ni v nasprotju z zakonom, saj ZUP vezanost na dejansko stanje, ki ga je v končanem postopku ugotovil drug organ, določa le za obsodilno kazensko sodbo, ko je organ na tako sodbo vezan, če gre za vprašanje, ali sta podana kaznivo dejanje in storilčeva kazenska odgovornost (149. člen ZUP). Glede na navedeno je torej toženka ravnala pravilno, ko je presodila, da ne gre za predhodno vprašanje, ampak da tožnik dejansko zatrjuje nepravilno uporabo materialnega prava, kar pomeni, da okoliščina, na katero se predlog opira, ni verjetno izkazana, in je na podlagi drugega odstavka 267. člena ZUP predlog utemeljeno zavrgla.
telekomunikacije - spor med operaterjem in končnim uporabnikom - naročniška pogodba - odstop od naročniške pogodbe - plačilo storitev - sprememba pogojev poslovanja
Tožnik je izkoristil pravico do odpovedi, ki jo je na podlagi drugega odstavka 129. člena ZEKom-1 imel prav zato, ker je operater sam enostransko spremenil pogoje, določene v naročniški pogodbi. Ker pa je operater to storil še pred iztekom dogovorjenega minimalnega trajanja naročniškega razmerja, so ugodnosti, ki jih je tožnik prejel na račun dogovorjene „vezave“, strošek odpovedi naročniškega razmerja, ki ga mora nositi operater.
ZBPP člen 13. ZUP člen 9, 146, 237, 237/2, 237/2-7.
brezplačna pravna pomoč - objektivni pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - pravica do izjave - kršitev pravil postopka
Tožnik je že v upravnem postopku organu za BPP poslal (med drugim) tudi Dogovor o poravnavi dolga. Organ je listino prejel 24. 2. 2020, torej pred izdajo izpodbijane odločbe, vendar pa iz razlogov izpodbijane odločbe ne izhaja, da bi jo pri svoji odločitvi organ upošteval oziroma da bi se do nje vsaj opredelil.
ZGO-1 člen 3a, 3a/1. Uredba o razvrščanju objektov glede na zahtevnost gradnje (2013) člen 6, 6/3.
ukrep gradbenega inšpektorja - oglaševanje na območju državnih cest - postavitev objekta za oglaševanje - enostavni objekti
Če soglasje zaradi neizpolnjenega odložnega pogoja ni povzročilo pravnih posledic, se ne more uporabiti kot podlaga za ugotovitev o izpolnjevanju pogojev, ki morajo biti v tem smislu izpolnjeni za zaključek, da gre za enostavni objekt, pri čemer mora biti takšno soglasje dano pred začetkom gradnje oglaševalskega objekta znotraj varovalnega pasu koridorja prometne infrastrukture, do česar v konkretnem primeru nedvomno ni prišlo.
zavrženje tožbe - podaljšanje roka - materialni rok - tek materialnih rokov
Rok za vložitev tožbe, določen v izreku odločbe BPP, s katero je prosilcu dodeljena BPP, je materialni rok, ki ni podaljšljiv. Zavrženje vloge za podaljšanje takšnega roka v upravnem postopku ne predstavlja posega v pravico ali neposredno, na zakon oprto korist tožnika, zato je sodišče zavrglo tožbo.
mednarodna zaščita - omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - ogrožena osebna varnost - pravica do izjave - načelo sorazmernosti
Sodišče ne verjame tožniku, da ni storil očitanih dejanj ogrožanja svojega življenja in življenja drugih ter premoženja (na razgovoru 8. 4. 2020 je namreč priznal grožnje zdravniku in razbitje stekla (s tem povezana izpovedba na glavni obravnavi, da je steklo razbil nenamerno, je ob upoštevanju obširne (povzete) dokumentacije v upravnem spisu o njegovi dosedanje agresivnosti neprepričljiva), iz tožbenih navedb pa je prav tako razvidno, da je dejanja, ki jih je potrdil (tudi samopoškodbe), storil v stiski zaradi pomanjkanja zdravil). Tudi po presoji sodišča gre za probleme, ki resnično in dovolj resno in vsekakor neposredno v času pred izrekom ukrepa pridržanja predstavljajo grožnjo javnemu redu in varnosti drugih.
predhodni preizkus tožbe - napačen pravni pouk - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Vrnitev v prejšnje stanje ni možna iz razloga, ker tožnici odločba prvostopenjskega organa ni bila vročena, kot je to navajala tožnica. Če pa zakonski pogoji za vrnitev v prejšnje stanje niso izpolnjeni, se tak predlog kot nedovoljen zavrže.
Tožnik, kot direktor zavoda, ni ravnal skladno s predpisi in je nujna dela izvajanja gozdarske javne službe ustavil v nasprotju z njimi, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikovo ravnanje izkazuje zakonski dejanski stan iz tretje alineje drugega odstavka 38. člena ZZ. Nadalje je s svojim nevestnim in nepravilnim delom povzročil zavodu in s tem Republiki Sloveniji večjo škodo, s tem, ko je z nepravilnim delom ustavil izvajanje opravljanja del javne gozdarske službe in z nevestnim delom ob ugotovitvi, da bo izpadel del prihodkov zavoda ni takoj poskrbel za spremembo Programa dela in Finančnega načrta ZGT., s čimer je podan pogoj za njegovo razrešitev tudi po četrti alineji drugega odstavka 38. člena ZS.
Za odločanje o tožnikovi zahtevi za plačilo odškodnine zaradi prikrajšanja v izplačilu plače, sodišče v tem postopku nima podlage. V upravnem sporu sicer sodišče lahko odloči tudi o tožnikovem zahtevku, da se mu povrne škoda, vendar v primeru, če samo odloča o stvari (prvi odstavek 67. člena ZUS-1). Take odločitve pa sodišče v tem primeru ni sprejelo. Sodišče je zato moralo v tem delu tožbo zavreči.
ZUP člen 2, 279, 279/1, 279/1-6. ZDOIONUS člen 27, 27/7.
določitev hišne številke - obvestilo o določitvi hišne številke - upravni akt - pravna sredstva - ničnost
Glede obvestila, za katerega tožnica uveljavlja ničnost, sedmi odstavek 27. člena ZDOIONUS izrecno določa, da postopek določitve hišne številke ni upravni postopek. Za postopek določitve hišne številke torej sam zakon določa, da ne gre za odločanje o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava. To pa pomeni tudi, da zoper obvestilo, ki ni odločba, ni dovoljena uporaba pravnih sredstev, določenih v ZUP, niti taka sredstva niso predpisana v ZDOIONUS.
inšpekcijski postopek - ukrep medobčinskega inšpektorja - poseg v cestno telo - prepoved ogrožanja varne uporabe javne ceste
Ustrezno razlikovanje med inšpekcijskim upravnim in inšpekcijskim prekrškovnim postopkom je pomembno tudi zato, da se uporabi pravilni procesni predpis, različna pa je tudi vrsta sodnega varstva, ki je zagotovljena zoper akte inšpektorjev, in ki jo v prvem primeru nudi Upravno sodišče v upravnem sporu, v drugem primeru pa sodišče splošne pristojnosti.
Ker je bila v obravnavanem primeru izdana odločba, s katero je prvostopenjski organ tožnikoma odredil odstranitev vseh naprav za odvajanje meteornih vod in odplak iz lastnega zemljišča, tako da vode ne bodo več odvajane na in v cestno telo javne občinske ceste, odločitev pa utemeljil z ugotovitvijo, da je bila kršena določba 5. člena ZCes-1, sodišče ugotavlja, da je bila izdana odločba v "upravnem" inšpekcijskem postopku.
Sodišče v upravnem sporu ne presoja primernosti ali ustreznosti posameznega merila iz javnega razpisa, predmet presoje pa je lahko skladnost javnega razpisa, njegove vsebine, pogojev, kriterijev oziroma meril z zakonom.
ZBPP člen 13, 14, 14/1, 14/3, 36, 36/4. ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 10/2, 10/2-2.
brezplačna pravna pomoč - neupravičeno prejeta brezplačna pravna pomoč - materialni položaj - dokazno breme
Računovodski izkazi podjetij, iz katerih je razvidno bilančno stanje in stanje prihodkov podjetja, s tem pa tudi njihovi poslovni rezultati in premoženje, se javno objavljajo na AJPES in tako ne drži, da tožnica nima dostopa do nobenih podatkov, iz katerih je mogoče sklepati na vrednost oziroma premoženje podjetja.
Nesporno je, da tožnica po podatkih sodnega registra oziroma AJPES ni imetnica poslovnega deleža in ga že iz tega razloga ne more prodati ali z njim kako drugače razpolagati. Vendar pa je po zakonu potrebno izkazati, da s tem premoženjem tudi družina, torej družinski člani dejansko ne morejo razpolagati in to iz razlogov, ki jih niso zakrivili po lastni volji. Tega, da družinski član s poslovnim deležem ne more oziroma ne sme razpolagati, pa tožnica v upravnem postopku ni zatrjevala in tudi ni pojasnila, iz česa to izhaja, ter ni predložila dokazov.
brezplačna pravna pomoč - odgovor na odgovor - namen brezplačne pravne pomoči - neutemeljena prošnja za brezplačno pravno pomoč - opredelitev do navedb odgovora na pritožbo
Odgovor na odgovor na pritožbo v določbah ZPP ni predpisan, zato sodišče pritrjuje toženi stranki, da tožnikova prošnja za dodelitev BPP zanj ni utemeljena in po presoji sodišča presega tudi namen BPP iz določbe 1. člena ZBPP.
Uredba o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 1, 1/1, 4, 5, 5/6, 5/7.
javni razpis - kmetijska politika - razvoj podeželja - pomoč mladim kmetom
Tožnikova vloga na javni razpis za podukrep M06.1 za zagon dejavnosti za mlade kmete za leto 2018 je bila zavrnjena zaradi ugotovitve prvostopenjskega upravnega organa, da tožnik ne izpolnjuje pogojev, določenih v Uredbi o izvajanju podukrepa pomoč za zagon dejavnosti za mlade kmete iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) in predmetnem javnem razpisu, ki se nanašajo na prvo vzpostavitev kmetijskega gospodarstva in predhodni prejem sredstev iz naslova ukrepov kmetijske politike, saj je bil v preteklosti v register kmetijskih gospodarstev že vpisan kot nosilec kmetijskega gospodarstva in je v okviru tega tudi prejemal finančna sredstva iz naslova ukrepov kmetijske politike.
V primeru nepopolne ali nerazumljive vloge oz. zahteve za drugo obravnavo, ki ni popravljena in dopolnjena v odrejenem roku ali v primeru, da je prepozna ali anonimna, je predsednik Komisije pooblaščen, da jo zavrže.
Za sklepanje, da je bil objekt tožnikov na kanalizacijsko omrežje priklopljen zakonito, načeloma zadostuje, da ni bil izveden v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, zato je zmotno stališče toženke, da priklopa ni mogoče šteti za zakonitega zgolj zato, ker tožnikom ni bilo izdano še formalno soglasje v skladu z določbami Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode ter določbe Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora. Na druge okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o morebitni nezakonitosti priklopa (npr. neizpolnjevanje nadaljnjih pogojev iz navedenih predpisov), pa se toženka ne sklicuje.